Zobozdravstvo uradno še vedno sodi v javni (brezplačni) zdravstveni sistem, a vendar je dostopnost do zobozdravstvenih storitev in s tem do zdravja zaradi kronične podhranjenosti javne blagajne zelo omejena. Kdor hoče imeti zdrave zobe, mora iti k zasebniku. To pa pomeni, da si lep in predvsem zdrav nasmeh lahko privoščijo le tisti z denarjem, preostali del prebivalstva je obsojen na počasno propadanje zob, na napredovanje parodontalne bolezni, brezzobost, zastarele in neudobne zobne proteze … Vse to dokazano vpliva na slabše zdravje in je celo smrtno nevarno! A kljub vsem opozorilom sistem javnega zobozdravstva v Sloveniji le še razpada, izjemno hitro pa se krepi zasebno zobozdravstvo in rastejo cene za zobno zdravje. Nič čudnega ni, da državljani, ki si to še lahko privoščijo, postajajo dentalni turisti in odhajajo po zobno zdravje v cenejšo tujino, predvsem na Hrvaško in v Srbijo.

Vse več ljudi v Sloveniji ima slabe zobe. Tega ni težko opaziti ob vsakdanjih srečanjih, pa tudi strokovnjaki nas na to vseskozi opozarjajo. Opozarjajo tudi, da je javna zobozdravstvena mreža v Sloveniji globoko podplačana, zaradi česar je dostopnost do javnih (brezplačnih) zobozdravstvenih storitev v Sloveniji izredno slaba. Po številu zobozdravnikov na prebivalca smo sicer v evropskem povprečju,  po deležu BDP, ki se iz javnih sredstev namenja za zobozdravstvo, pa smo prav na repu držav članic EU. Za nami je le Ciper. Za zdravstvo se, po indeksu PKM oziroma PPP, glede na kupno moč na glavo nameni letno 2511 ameriških dolarjev, od tega le 80 ameriških dolarjev (0,3 odstotka) za zobozdravstvo. V Nemčiji so številke mnogo višje in znašajo 4800 in 380 ameriških dolarjev oziroma 0,8 odstotka za zobno zdravstvo.

Nedavno smo v Zarji opozarjali na slab sistem otroškega zobozdravstva in na rezultate raziskave Zobno zdravje pri 12-letni mladini v Sloveniji, ki je pokazala, da smo v kriznih letih začeli z zavidljivo dobre ravni zobnega zdravja otrok strmo padati in da je delež otrok z zdravimi zobmi (brez kariesa) do leta 2013 upadel na 36 odstotkov.

Raziskav o zobnem zdravju odraslih pa ne dela nihče! Tudi ni videti, da bi katerega od odgovornih to kaj posebej zanimalo. Medtem ko je za otroke in mladino še nekako poskrbljeno s preventivnimi in sistematskimi pregledi, smo odrasli popolnoma prepuščeni obubožani javni blagajni ali podivjanemu trgu zobozdravstvenih storitev.

Najhuje je v Prekmurju! Državljanke in državljani, ki plačujemo prispevke za zdravstvo, moramo kljub temu za zobozdravstvene storitve segati globoko v žep. Na primer, luščenje in glajenje zobnih korenin, odstranjevanje zobnega kamna ter druge faze parodontalnega zdravljenja in preventive so že dolgo samoplačniški in ne več pravica, krita iz rednega zdravstvenega zavarovanja. Gre za precej drage storitve, ki lahko, če nekdo krvavi iz več zob, tudi presežejo ceno tisoč evrov. Verjetno ni težko uganiti, da se bo nekdo, ki komaj preživi sebe in svoje otroke iz meseca v mesec, raje odločil za nakup hrane in plačilo položnic, kot pa da bi obiskal zobozdravnika. Mnogim na koncu preostane le, da si dajo zob izpuliti, medtem ko si premožnejši lahko plačajo zdravljenje. Puljenje zob namreč krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Po besedah nadzornega zobozdravnika pri ZZZS mag. Željka Valčiča, dr. dent. med., je problem tudi v neenakomerni razporejenosti zobozdravnikov po Sloveniji, zaradi česar je dostopnost do javnega zobnega zdravja zelo različna. »V večjih mestih in v osrednji Sloveniji je veliko bolje kot na podeželju, najslabše je v Prekmurju. Zobno zdravje je namreč socialno-ekonomsko pogojeno in v siromašnejših okoljih bi ljudje potrebovali boljši dostop do javnega zdravstva, saj zaradi večje revščine bolj obolevajo. Ob tem velja poudariti, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izdala že nešteto deklaracij o pomenu oralnega zdravja in predvsem dostopnosti do javnih storitev za zdravje ljudi in da bi bilo treba javno financiranje za zobno zdravje v prihodnosti povečevati in ne zmanjševati.«


Rešitev? Umivajte si zobe. Rešitev za tiste, ki si dragih storitev ne morejo privoščiti pri zasebnikih, doma ali v tujini, slovenski zobozdravniki vidijo v rednih preventivnih pregledih in vsakodnevni ustni higieni. Sabina Markoli je opozorila: »Spremljanje zdravstvenega stanja zob in ustne votline traja od rojstva do smrti. Zdravstveno stanje zob in obzobnih tkiv je bistven integralni del sistemskega zdravja. Izvajanje preventive in kontrolni pregledi, tudi po vstavitvi protetičnih nadomestkov, v vseh starostnih obdobjih so  bistvenega pomena za ohranjanje zdravja zob in obzobnih tkiv. Prav tako ni zanemarljiv podatek, da večino raka v ustni votlini odkrijemo zobozdravniki.«

Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 27, 22.12. 2015