Napadi v Parizu niso povzročili samo številnih smrtnih in ranjenih žrtev ter bombardiranja položajev ISIS v Siriji, ampak so med Evropejce zasejali tudi ogromno strahu in zmede. Oboje se ob številnih informacijah, ki prihajajo tako iz Pariza kot z Bližnjega vzhoda, samo še povečuje. Tako teroristi kot Francija in okoli nje združena Evropa so dosegli svoje. Prvi so zasejali strah, drugi so dobili opravičilo za svoj poseg v Siriji. Vendar pa je okoli vsega tega še ogromno nejasnosti in neodgovorjenih vprašanj. Po odgovore nanje smo odšli k izrednemu profesorju na katedri za obramboslovje na FDV, dr. Urošu Svetetu.
Mnogi so proti sodelovanju Slovenije v bombnih napadih na ISIS v Siriji, v katere nas je Francija pritegnila pravzaprav brez vsakršnega ugovora. Ali ima Slovenija sploh možnost, da takšno sodelovanje zavrne?
Moramo se zavedati, da smo del 28-članske družine Evropske unije, in to v dobrem in slabem. Države smo seveda zelo različne, med nami so nekdanje velike kolonialne sile in smo tudi majhne države, a treba je iskati skupne imenovalce. Izolacionistično razmišljanje posameznih držav je namreč privedlo do prve in do druge svetovne vojne, in evropsko združevanje po drugi svetovni vojni je imelo glavni namen prekiniti s samovoljo in popolno neodvisno državno vojaško politiko.
Ali je bombardiranje edina rešitev za uničenje ISIS?
Daleč od tega, da bi bili zračni napadi edina rešitev za uničenje ISIS. Edina pot je celovita rešitev, torej tudi politična in gospodarska. Je pa bombardiranje pomemben del rešitve, kajti dejstvo je, da je treba infrastrukturo ISIS v Siriji in Iraku uničiti oziroma nevtralizirati, recimo onesposobiti trgovanje z nafto ali prekiniti komunikacijske poti.
Ali se ISIS sploh lahko uniči z zračnimi napadi?
Problem je, ker je ISIS kombinacija konvencionalne in paravojaške formacije, zato je zgolj z bombnimi napadi dejansko ni mogoče uničiti. Vsaj ne brez številnih civilnih žrtev. V Siriji in Iraku je namreč povsod puščava, na vsake toliko so mesta in vasi. V takem okolju je težko napadati brez civilnih žrtev, in to pripadniki ISIS zanalašč izkoriščajo ter se pomešajo med civilno prebivalstvo. Čim več je civilnih žrtev, bolj teče voda na njihov mlin, saj te žrtve potem prikažejo kot mučenike in žrtve Zahoda. Problem pri ISIS je tudi, da spretno izkoriščajo našo evropsko oziroma zahodno občutljivost za civilne žrtve, to, da ločujemo civilne in vojaške žrtve, in vse naše šibkosti zelo uporabljajo v svoje namene.
Koliko civilnih žrtev so že terjali zračni napadi ZDA, Francije in Rusije?
Težko je reči, vendar je jasno, da je število vseh civilnih žrtev, ne samo žrtev letalskih napadov, naraslo zlasti po ruskem angažiranju in znaša zagotovo več sto tisoč ljudi.
Članek v celoti lahko preberete v reviji Zarja št. 23, 24.11.2105
