»Kaj če tri dni ne bo elektrike ali zaradi poplav in vremenskim ujm ne bodo delovali trgovine, bankomati? Kako do hrane, če so zaradi snega, viharjev ceste neprevozne? Kdo nam bo pomagal in na koga se obrniti v takšnih primerih?« nas sprašuje Irena Rotar, aktivistka samooskrbe in gonilna sila Ekološke civilne iniciative. Kot po navadi tudi tokrat ponuja pametno rešitev.
Ljudje smo narejeni tako, da ne razmišljamo o poplavah, dokler sije sonce. Irena je to pred leti spoznala na lastni koži, ko je še živela v bloku in je tega skoraj do prvega nadstropja zalila voda. Takšne stvari se dogajajo čedalje pogosteje in v svoje dobro se moramo nanje pripraviti.
Bistvena je hrana, brez nje nas ni. Če nimamo svoje, nas lahko upravljajo drugi. Zato je ideja, ki jo je Rotarjeva predstavila konec septembra na Večeru živih zgodb, ki oživljajo potenciale Slovenije, resnično vredna zlata. Kaj vse (bi) se da(lo) narediti, če bi se ljudje samoorganizirali za prihodnost, kakršno si želijo! Seveda je to nemogoče brez medsebojnega povezovanja, vedno znova poudarja Rotarjeva.
Gasilski dom – središče dogajanja. Ideja o izmenjevalnici lokalne hrane v gasilskih domovih je vzniknila na Ekoci, kjer sta izmenjavanju mnenj namenjeni skupini »Nič nas ne sme presenetiti, bodimo pripravljeni« in »Umetnost preživetja v omejenem okolju«. »Kot nam je znano, so gasilci najbolje organizirana nevladna organizacija v Sloveniji. Kar 130.000 jih je. Delujejo v več sto gasilskih domovih, ki imajo infrastrukturo, dostop, parkirišča ... Pomagajo nam v vremenskih in drugih težavah. Kje je ovira, da se ne bi enkrat na teden v njihovih domovih pojavila tudi lokalno pridelana hrana, ki bi si jo lokalni prebivalci lahko izmenjali med seboj, vsi iz mest pa bi natanko vedeli, kje se oglasiti, da si nabavijo najnujnejše?« se sprašuje sogovornica. Ovir seveda ni, take izmenjevalnice lokalne hrane bi bile za vse nadvse dragocene, vprašanje ob Irenini ideji je torej le: Zakaj se tega nismo spomnili že prej?!
Zunaj je mrzlo, gasilski domovi pa prazni. Izmenjavanje lokalno pridelane hrane sicer ni novost. Ljudje se vedno bolj zanimajo za tovrstne dogodke, ki jih je tudi vedno več. Žal pa v hladnejših mesecih večinoma zamrejo zaradi mraza. In ravno to je velika prednost gasilskih domov. »V veliko mestih imajo tržnice z lokalno hrano, a ponudniki prezebajo v slabem vremenu, veter odnaša izdelke, vsi so mokri. Zato tržnice pozimi ne delujejo. Pa bi lahko bili vsi v zavetju in na toplem. Gasilci bi morda še kaj zaslužili in začele bi se snovati močne samooskrbne skupnosti v povezavi z ljudmi iz mest, ki bi se oskrbovali direktno pri kmetih v gasilskih domovih. In vsi bi vedeli, kje se dobi najboljša hrana. Tako bi pokrili vso Slovenijo.« Ni več kaj čakati! Ireni Rotar, ki je sicer nadvse karizmatična, optimistična in vedno polna energije, nasmešek izgine z obraza, ko beseda nanese na prihodnost Slovenije. Skrbi jo, ker sta nas globalizacija in kapitalizem preveč posrkala vase. »Nakupujemo v ogromnih trgovskih centrih, tujih kajpak, ki so že pokupili precejšen del slovenske zemlje. Večinoma nam prodajajo kramo, ki nam za povrhu škodi. Oblačila so prevlečena s kemikalijami, hrana vsebuje nevarne dodatke ... Zemlja in hrana naših kmetov pa sta daleč najkakovostnejši. Če jih bomo spodbujali, bo naša prihodnost svetla, v nasprotnem nas bodo pač pokupili tujci, za nameček bomo ostali brez svoje hrane. Ob vedno pogostejših poplavah in drugih katastrofah vsi začutijo pomen gasilcev in hrane. V času podnebnih sprememb, gospodarske in begunske krize ni kaj čakati,« opozarja.
Kako bomo preživeli? S samoorganizacijo. Gasilci s svojo organizacijo, delovanjem, z uspehi in nesebičnim prostovoljnim delom že od nekdaj dokazujejo, da so iz pravega testa. »Pogrešamo čase zadružništva in to, da bi kmetje ponujali svoje pridelke kar v zadružnih trgovinah. To je prava priložnost. S povezovanjem in izmenjavo v gasilskih domovih bi okrepili lokalno gospodarstvo in znali preživeti v ekstremnih razmerah. Teh pa bo čedalje več. Čas je, da začnemo Slovenci razmišljati o samoorganizaciji. Kako bomo preživeli, kako se bomo povezovali, kako bomo živeli skupaj, kajti drugače nas kmalu ne bo več.«
Dobre ideje so se vedno razširile od spodaj navzgor. Tisti gasilci, ki so za zamisel o ekotržnicah, ki bi potekale v gasilskih domovih, že slišali (nekaj gasilcev je tudi aktivnih članov Ekološke civilne iniciative), predlog pozdravljajo. Preostali bodo do konca leta prejeli letak z vsemi podrobnostmi in pobudo. Irena predlaga, da bi se takšni dogodki odvijali po gasilskih domovih po vsej Sloveniji vsako soboto dopoldne. Da se bodo čim hitreje uresničili, pa lahko pomaga vsak od nas. Že danes lahko stopite do najbližje gasilske postaje in predlagate, da bi se takšni dogodki začeli tudi pri vas. Irena poudarja, da so se dobre ideje od nekdaj rojevale pri ljudstvu in nato uspevale od spodaj navzgor. Zato ne čakajte politikov in drugih, da sprejmejo prave odločitve namesto vas. Ukrepajte, delujte!
Zarja št. 18, 20.10.2015
