Pri nas naj bi vsako leto zaradi napačnih postopkov v zdravstvu umrlo tisoč ljudi. Ta ocena je zelo razburila predvsem zdravnike. Laiki so podatku verjeli brez težav. Izračun je bil narejen na osnovi ameriške raziskave, kar pomeni, da so tam bodisi zelo nemarni v primerjavi z našimi razmerami – ali pa je tudi pri nas marsikaj drugače, kot mislimo.
Številka tisoč smrti na leto je izračunana po mednarodnih podatkih, predvsem tistih, ki so jih objavili Američani v najuglednejših medicinskih revijah pa tudi v dnevnem tisku in elektronskih medijih (na primer JAMA, Journal of American Medical Association, The Lancet, British Medical Journal ali pa CNN, Washington Post, New York Times, če naštejemo le najbolj znane). Številke temeljijo na podatkih iz popisov bolnikov. Zelo zanimivo je bilo vprašanje enega od novinarjev: Ali bi vas bilo strah letenja, če bi vedeli, da eno od letal vsak dan doživi nesrečo, v kateri umre okrog 300 potnikov; torej vsak dan vse leto? Bi začeli spraševati o varnosti potnikov ali pa bi še naprej brezbrižno sedali na letalo? Najbrž ne. Število umrlih zaradi zdravstvenih napak (vseh seveda ne zagrešijo zdravniki) v ZDA je približno enako, kot bi bilo število umrlih potnikov, če bi letalo vsak dan doživelo nesrečo.
- Američani ugotavljajo, da odkar so začeli zmanjševati sredstva za zdravstvo (od leta 1980), se je pričakovana življenjska doba ljudi podaljšala.
- Posebej zanimive so številke o posledicah zdravniških stavk. Leta 2000 je British Medical Journal poročal o zdravniški stavki v Izraelu zaradi prenizkih plač. Kasneje so ugotovili, da je med njihovo stavko smrtnost padla za 50 odstotkov. Leta 1976 so 52 dni stavkali zdravniki v kolumbijski Bogoti. Delala je samo urgenca. Smrtnost se je v tem času zmanjšala za 35 odstotkov. Podobno se je zgodilo, ko so stavkali zdravniki v Los Angelesu. Takoj po končanih stavkah pa se je smrtnost spet zvišala na prejšnjo raven.
Članek preberite v reviji Zarja št. 16, 6.9.2015
