Najboljša reklama je tista, ki je sploh ni treba plačati – ko na primer svetovno znan režiser v tvoji deželi posname film, ki ima tako rekoč vgrajeno gledalstvo in v katerem deželico prijazno hvali in postavlja za zgled. In zato prebarvajte ograje, pomijte okna, pometite ceste in ne pozabite postaviti novih smerokazov, zgodilo se je prav nam. Pred slabima dvema tednoma je na otvoritvi filmskega festivala v Torontu oskarjevec Michael Moore predstavil svoj novi film – prvega po šestih letih – Where to Invade Next, v katerem se med drugim navdušuje nad našim brezplačnim visokim šolstvom. Gledalcem, ki so po projekciji skočili na noge, je Moore prinesel tudi darilca – prijavnice za ljubljansko univerzo. Greš v kino, pa ti zraven poklonijo še izobrazbo.

Moore, avtor najdonosnejšega dokumentarca vseh časov Fahrenheit 9/11 in z oskarjem nagrajenega Bovling za Columbine, je novi film začel pripravljati že lani, a razen peščice njegovih sodelavcev o tem ni nihče nič vedel, dokler niso julija letos razkrili, da bo film doživel premiero septembra na zelo uglednem filmskem festivalu v Torontu. No, mi smo vedeli, da snema, saj je aprila Moora s snemalno ekipo prineslo tudi k nam, vendar pa nihče ni znal povedati, o čem bo film pravzaprav govoril. Koga bo Moore tokrat napadel? Po naslovu – Where to Invade Next – bi se dalo sklepati, da se bo lotil ameriške vojske ali zunanje politike, ampak Moore ni naredil nič od tega. Snemalna ekipa je film poimenovala »Mikov srečni film«. Ali tudi »nič problemov, same rešitve« (Moore mu je pa rekel W2IN). Kritike je film močno presenetil. Film je prav tako – ali še bolj – zabaven kot vsi prejšnji, so priznali, vendar avtor tokrat nikogar ne napada. Tole je naredil Moore: odšel je v Evropo in našel rešitve za ameriške probleme. Ali kot je sam povedal, šel je nabirat rožice in ne plevela. »Nekaj drugega smo iskali v tem filmu. Imenuje se ameriška duša.«

Nimamo nafte, imamo pa brezplačno šolstvo. Snemali so v dvanajstih državah, tri (Estonija, Avstrija in Kanada) se niso prebile v film, preostalih devet, tudi Slovenija, pa ZDA kažejo, kaj se da narediti uspešneje in bolje. »Ko napademo državo, zakaj to naredimo? Dandanes zato, ker od nje nekaj hočemo. … Pa smo si rekli, kaj če imajo razen nafte še kaj dobrega, kar bi mi potrebovali, in kaj če bi pristopili k tem državam, ki očitno nekaj prav počnejo, in si kaj vzeli, ne da bi pri tem koga ubili? Krasna stvar pri britanskem javnem zdravstvu ali pri finskem izobraževalnem sistemu je to, da oni to počnejo že desetletja. Faza s poskusi in napakami je že za njimi in nam ni več treba biti poskusni zajčki,« je rekel Moore v intervjuju.
Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 14, 22.9.2015