Bolezni so lahko prvovrsten trač, še posebno če zvije kakšnega politika in potem vsa država razglablja, ali je še opravilno sposoben. Seveda lahko o tem odkrito govorijo bolniki in njihovi svojci, čeprav večinoma ne. Precej jasno je, da prihajajo diagnoze z vsemi podrobnosti vred iz zdravstvenih ustanov, čeprav so zdravniki pa tudi drugo medicinsko osebje zavezani k molčečnosti.
Poleg zakona o varovanju podatkov jih k molčečnosti zavezuje še nekaj drugih zdravstvenih zakonov in njihova stanovska pravila. Kljub temu pa se ves čas dogaja, da informacije o zdravstvenem stanju, boleznih in posegih vseh vrst bliskovito pricurljajo v javnost. Prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je na konferenci, ki so jo v Cankarjevem domu nedavno organizirali bolniki, povedala, da se zdravniki pravila o molčečnosti dosledno držijo. Nekateri najbrž res, drugim pa je opravljanje veliko preveč slastno. Skrivnost najprej izklepetajo svojim najbližjim, če obljubijo, da bodo molčali. Vendar ti potem kljub enaki obljubi povedo spet naprej, tako da se novica širi na dva načina: čedalje več ljudi jo izve in čedalje »večja« je. Zanimivejše je, če se doda še kakšen »ocvirek«.
Ko zboli predsednik
Spomnimo se, kako je bilo, ko je bil bolan pokojni predsednik Janez Drnovšek. Ko je zbolel, se vladni urad ni najbolje znašel pri obveščanju javnosti in je to vlogo prepustil zdravnikom. Pozneje je to popravil. Vendar ne govorimo o tem. Ko se je predsednikova bolezen razvijala, je vsa država vedela, kje ima revež metastaze in v kakšnem stanju je. Zdravniki so celo javno razpravljali ali pisali o njegovi bolezni, dokler se ob to niso obregnile ustrezne službe in bolnika zaščitile. Vendar je dejstvo, da se je med ljudmi ves čas šepetalo, da »gre h koncu«. Ni sicer mogoče trditi, da so informacije prišle prav iz ust zdravnikov oziroma zdravstvenih delavcev, ki so imeli s pokojnim predsednikom opravka. Vendar je res, da so bili edino ti (poleg najbližjih sorodnikov, seveda) seznanjeni z njegovim zdravstvenim stanjem.
Lepotne operacije znanih oseb
Druga taka zgodba, dosti bolj »zabavna«, če lahko tako rečemo, so bile lepotne operacije medijsko znane osebe. Sama sem, ne da bi vprašala, v zdravstveni ustanovi, kjer so operacije opravili, izvedela vse podrobnosti. Prav tako so mi postregli s podatki, katera od njihovih kolegic je že šla pod nož, kaj so ji popravili in tudi, da ni spoštovala njihovih navodil (česa ne sme) pred operacijo. Ko pa sem se pozanimala, zaradi katere bolezni je umrl mlad, perspektiven zdravnik, sem od zdravnice prvič slišala, da tega ne sme izdati. Kljub temu sem vse izvedela od drugih zdravnikov, ki so bili z informacijami precej bolj velikodušni.
Več v Jani št. 39, 29. 9. 2009
