- Kdo najpogosteje prihaja k vam po pomoč? Ženske, moški, pari?
V zadnjih letih prihajajo večinoma pari. To me zelo veseli, saj je pomembno, da par razume, da je problem skupen in da ga morata tudi reševati skupaj. Če že pride posameznik, ga prosim, naj naslednjič pripelje še partnerja. Pri terapiji para ne gre za to, kdo ima motnjo in kdo ne, še manj za to, kdo je kriv in kdo ne. Vselej je težava stvar obeh. Opažam tudi, da v zadnjih letih prihajajo predvsem mladi. Največ pacientov je starih med 20 in 30 let. Po nasvet pridejo tudi tisti, ki so še čisto na začetku spolnega življenja in imajo še krajše partnerske zveze. Včasih pridejo sami od sebe, včasih pa jih k nam napoti osebni zdravnik, urolog ali ginekolog.
- Koliko ljudi ima po vašem mnenju motnje v spolnosti?
V Sloveniji takšnih raziskav nimamo, verjetno pa ta odstotek ni dosti drugačen od raziskav v svetu. Ženske naj bi imele spolne motnje kar v 40 do 45 odstotkih – najpogostejša je manjša spolna želja, pri moških pa je najpogostejši spolna motnja prezgodnji izliv v 20-35 odstotkih, sledi pa erektilna disfunkcija (motnja v erekciji), ki jo ima vsaj 5 odstotkov moških, narašča pa s starostjo in spremljajočimi boleznimi. Vsekakor pa po pomoč pride le manjši del ljudi s težavami, kar je velika škoda. Veliko jih pride do nas šele takrat, ko težave trajajo že več let in se poglabljajo in ko je stiska že prehuda, da bi jo še ignorirali in ko te težave že vplivajo na partnerski odnos in morda še na druga področja življenja. Spolnost je izredno pomemben del izražanja ljubezni in morali bi se potruditi, da bi nas izpolnjevala in bogatila, ne pa povzročala psihične stiske.
Več v Jani št. 40, 5.10.2009