Pravijo, da je ekonomske krize v Evropi konec, delnice znova rastejo, brezposelni ljudje in tisti z mizernimi plačami pa tega seveda nikakor ne opazijo – nasprotno, čedalje bolj so črnogledi. O tem smo se pogovarjali z ekonomistom dr. Maksom Tajnikarjem, rednim profesorjem z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki pravi, da smo pred nekaj meseci v Sloveniji dosegli največje globine te krize, vendar bomo potrebovali še veliko časa, da se bomo pobrali iz nje. Upa, da je finančne veselice, ko so mnogi bogateli s prelaganjem denarja iz enega žepa v drugega, za dolgo konec. In svetuje: »Vsaj še nekaj časa pazite na rezerve!« 

 

-Ali se v Sloveniji ekonomska in gospodarska kriza še poglablja in zakaj? Slovenija je zdrsnila v krizo na hitro skupaj z evropskimi gospodarstvi in bo tudi izšla iz nje v tej družbi, ker kar okoli 65 odstotkov bruto domačega proizvoda izvozimo, od tega kar 80 odstotkov v Evropo. Za nas je bilo središče krize Evropa, čeprav je nastala v ZDA. V Evropi pa krize še ni konec, le poglablja se ne več. Pred nekaj meseci smo verjetno dosegli največje globine, zdaj pa bomo potrebovali veliko časa, da se poberemo. Kot kaže zgodovina velikih kriz, bomo na tej poti okrevanja zagotovo doživeli vsaj nekaj večjih popotresnih sunkov. Zato še vsaj nekaj časa pazite na rezerve, če vam jih sedanja kriza ni že v celoti požrla. -Za koga pri nas ta kriza postaja najtežja? Zveni smešno, a v sedanji krizi so največ izgubili bogati, saj so se zrušili številni finančni gradovi, z njimi pa so se katastrofalno znižale vrednosti njihovih premoženj. A oni so bogati tudi, če jim je od milijard ostal kakšen milijonček. Sicer pa zastoji proizvodnje vodijo do odpuščanja delavcev, do padanja mezd zaradi pritiska brezposelnih na trgih dela in do nastajanja dveh skupin najbolj ogroženih. V prvi so brezposelni, ki jim le socialne pomoči omogočajo golo preživetje, v drugi pa zaposleni z najnižjimi plačami. Kot smo videli tudi v Sloveniji, v takih razmerah celo dobra podjetja začnejo iz svojih zaposlenih delati socialne probleme. Če se take razmere v kakšni družini povežejo še s posledicami prevelikega družinskega zadolževanja iz časov finančnega razvrata pred dvema letoma, so posledice zanjo katastrofalne. -Ali bo torej propadlih podjetij, odpuščanja delavcev in brezposelnosti pri nas čedalje več?  Krizne razmere so se v Sloveniji osredotočile na podjetja, ki so ostala neprilagojena na sedanje čase še iz časov naše osamosvojitve; ki so jih prizadeli tajkunski menedžerski prevzemi; ki so cvetela zaradi domačih investicij od leta 2004; ki so bila neposredno povezana z izvozom na najbolj kritične trge v svetu. S podjetji iz prvih dveh skupin bo kriza dokončno pometla. Podjetja iz drugih dveh skupin se bodo morala prilagoditi tako, da bodo konkurenčna. V konjunkturi jih k temu nihče ni pretirano silil, na poti iz krize pa bo povpraševanja malo in cene ne bodo cvetele. Zato bo treba paziti na vsak strošek. V takih razmerah podjetja ne bodo zaposlovala, prej bodo odpuščala. Zato bo brezposelnost še dolgo glavni problem, četudi bodo znaki gospodarske rasti bolj zaupanja vredni. Več v Jani, št. 41., 13.9.2009