Je embalaža, v kateri kupujemo jedi in pijače, neškodljiva? Stroka pravi, da je, če … Če seveda vse nakupljeno hranimo v temnih, hladnih in suhih prostorih, sicer lahko škodljive snovi preidejo v živila in pijače, povrhu pa vsaka embalaža ni uporabna za vse. Olja, na primer, ne smemo hraniti v plastenki za vodo, hrano iz konzerv moramo takoj preložiti v drugo posodo, skratka, če se ne držimo pravil, lahko zelo škodimo zdravju. In kakšna so ta pravila? 

Ali obstaja za zdravje povsem varna embalaža? »Pri vsaki embalaži obstaja določena možnost prehajanja snovi v živila. Mogoče je še najvarnejša steklena embalaža, a žal tudi steklo ni povsem nedolžno. Kristalno steklo, recimo, za doseganje lepih brušenih okrasov vsebuje več svinca kot navadno steklo in ga je priporočljivo uporabljati samo za posebne priložnosti. Tudi pri navadnem steklu se lahko izloča svinec, pri pobarvani stekleni posodi pa tudi kadmij. Pri vsaki vrsti materiala obstaja možnost prehajanja, a če se proizvajalci držijo pravil, ni verjetno, da bi bile vrednosti prehajanja teh snovi visoke,« pravi Viviana Golja z oddelka za sanitarno kemijo Inštituta RS za varovanje zdravja.  
Bodimo previdni! Marsikaj pa moramo o pravilnem ravnanju vedeti tudi uporabniki. Ali bo embalaža škodljiva za vsebino, je odvisno od temperature in časa stika z živilom, pomembno je tudi razmerje med površino in volumnom živila. »Preprosteje povedano, če je veliko plastike v stiku z malo živila in pri visoki temperaturi dlje časa, je koncentracija snovi, ki prehaja iz plastike v živilo, višja, kot če je malo plastike z veliko živila v hladilniku kratek čas,« pojasnjuje Viviana Golja. 

Več v novi Jani, št. 40, 6.9.2009