Znaki. Kemična in nekemična odvisnost je bolezen, ki prizadene naše telo, naše odnose in našo ustvarjalnost. Med nekemične odvisnosti spada tudi zasvojenost z internetom. »Ko začne človek opuščati stvari, ki jih je prej rad počel (treningi, obiski, hobiji) samo zato, da bo čim dlje na spletni vsebini, ki ga privlači, je to že znak, da gre za zasvojenost: treba je prekiniti z vsebinami, ki te vlečejo, in se vrniti k stvarem, ki si jih prej rad počel.« A to seveda ni edini znak zasvojenosti: človek se začne počasi osebnostno spreminjati, pojavlja se pomanjkanje spanja, bolečine v hrbtu, težave v šoli ali na poklicnem področju (zamujanje, nezbranost, slabi rezultati), posledice dolgotrajne uporabe interneta pa vplivajo tudi na pojavljanje težav v družini in socialnem okolju – kot zanemarjanje družinskih obveznosti in/ali prijateljskih odnosov.

Nadomestek komunikacije. A vse vsebine na svetovnem spletu niso enako rušilne, najhujše so tiste, ki nadomeščajo živo komunikacijo. »Če sem na Facebooku in tam odprem svoje srce neznani osebi, doma pa nisem sposoben svoji ženi povedati nekaj vsebinsko bogatih ali prijaznih stavkov, sem svojo komunikacijo preusmeril na osebe prek monitorja – ne iz oči v oči. Neki pacient je rekel, da je zelo živčen, ko opazi, da se nekdo dotika njegovega računalnika, ni pa opazil, da se njegove žene dotika nekdo drug. To pomeni, da je vzpostavil partnerski odnos z računalnikom, z ljudmi prek monitorja, partnerski odnos s svojo ženo pa je popolnoma zanemaril. Človek se na Facebooku ohranja kot oseba, kot osebnost pa degradira!« To pomeni, da kakovost živega stika in prepoznavanje dobrega ali slabega pri nekom usiha.
Še pred letom, dvema je bil na prvem mestu zasvojenih z internetom ogled pornografije. »Močno so bili zasvojeni s pornografijo, močnimi seksualnimi impulzi, ki so njihov zakon ali partnerski odnos in njih same močno prizadeli.« A zdaj čedalje več zasvojencev z internetom poišče pomoč zaradi »nežive« komunikacije, ko ljudje v domačem okolju ne zmorejo več živeti strpno in ustvarjalno, ampak iz njega bežijo, ker se v njem ne znajdejo več. »Bežijo tako, da se zaklenejo v svojo sobo in jih ure in ure ni ven: potrebujejo le še servis gospodinjstva.«

Več v Jani, št. 49, 8.12.2009