Spotakljivejše je, raje gledamo
»Zvestejši gledalci resničnostnega šova Kmetija so manj zadovoljni v življenju,« poudarja psiholog doc. dr. Robert Masten. Z agencijo Pan je med 543 ljudmi izvedel raziskavo o osebnostnih lastnostih gledalcev resničnostnega šova Kmetija.
Ni nujno. Kaj je moralno sporno, je zelo širok pojem. V naši raziskavi pomeni moralna spornost zgolj statistično dejstvo, da so ljudje, ki smo jih spraševali, rekli, da je oddaja moralno sporna. Naša hipoteza je, da v današnjem hitrem tempu življenja, ko primanjkuje časa zase in za soljudi, ko smo pasivni, lahko izživimo vse svoje duševne vsebine prek drugega. To pomeni, da če imam v sebi jezo ali željo, da bi se agresivno vedel, ali željo, da bi se slekel pred javnostjo, del teh emocij izživim tako, da gledam drugega. Temu rečemo projekcija.
Zakaj je oddajo gledalo toliko ljudi?
V naši raziskavi smo predpostavljali, da je takšna oddaja zanimiva zato, ker ponuja možnost projekcije lastnih duševnih vsebin na igralce v šovu. A včasih je še korak naprej: fenomen grešnega kozla, ko neke vsebine najprej prezrcališ na nekoga, nato pa jih vzameš kot svoje. Recimo, če nekomu rečem: ti imaš težave v zakonu, jaz pa ti bom dajal nasvete, kako jih rešiti, gre v resnici za moje težave. Toda rad vidim, da ima on težave, da se mi ni treba ukvarjati s svojimi – ni mi treba pometati pred svojim pragom, kar je težje.
Gre torej za beg pred seboj? Je res, da so Kmetijo večinoma gledale ženske?
Statistično gledano je bilo med gledalci več žensk, polovica vseh gledalcev je gledala oddajo redno, torej enkrat na teden, tretjina pa vsak dan. Ni jasne razlage, zakaj je šov gledalo več žensk kot moških, zagotovo pa ne drži, da zato, ker bi bile manj pametne – ker to ni res! Možno je, da je bilo več gledalk zato, ker so ženske občutljivejše in so se bolj pripravljene ukvarjati z duševnimi vsebinami – moški pobegnejo na rekreacijo, na pivo, probleme odrinejo stran. A tega ne morem trditi.
Slišala sem pojasnila v smislu, da je treba oddajo gledati zato, da vidiš, kako se ne sme ravnati …
Moje mnenje je, da so to opravičila in izgovori ter da je res, da je oddaja pač pritegnila gledalce. Drži pa, da je takšen šit sramotno gledati.
Pa je lahko tovrstna oddaja škodljiva?
Lahko je škodljiva za otroke, če se starši o agresivnosti, preklinjanju, lenobi … ne pogovarjajo z njimi. Težava je morda v tem, da si starši ne vzamejo časa za pogovor in da tudi ne nadzirajo, kaj gledajo otroci. Čisto nekritično lahko to pomeni tudi postavljanje norm – kar pa je že blizu škodljivosti. Otrok misli, da je to, kar gleda, čisto v redu: medij vendarle je neka referenca!
Oddaja se je zdela, če sklepamo po vaši raziskavi, celo zanimivejša najbolj izobraženim, bolj so jo gledali tudi tisti z višjim zavedanjem o krščanskih vrednotah. Ni to paradoksalno?
Ob raziskavi smo anketirancem določili pet življenjskih stilov, pet vrednostnih in stališčnih usmeritev, in jih vprašali, kakšna so njihova stališča do družbenih vprašanj (NOB, politike, družine), da smo jih lahko umestili in »popredalčkali«. Med življenjskimi stili je bil močen dejavnik, ki se je zelo ujemal s krščanskim vrednostnim pogledom na svet. Res, pokazalo se je, da so ti ljudje nekoliko bolj gledali oddajo. Oddaja se je večini zdela dvomljiva, tudi tistim, ki so na lestvici vrednostnih orientacij dosegali visok rezultat pri krščanskih vrednotah in bi se pričakovalo, da oddaje ne bodo gledali.
Za tiste, ki so oddajo gledali manj, pa je značilen liberalnejši pogled na življenje?
Tako je pokazala raziskava. A to nas ni presenetilo, saj smo domnevali, da bo tako. To, česar gledalec sebi ne bi privoščil, ker je moralno sporno, lahko doživlja kot katarzo ali sprostitev (tako da se zgraža ali uživa), kar se je potrdilo.
Ste vi gledali Kmetijo?
Ja, sem in tja. Deloma zato, ker je gledala žena, deloma zato, ker me je kakšna stvar zanimala. Proti koncu pa so se stvari spremenile in nekatere postale izrazito moteče in neumne – in sem si mislil, kakšna skrajna neumnost je to!