Okoli božiča in novega leta je čas, ko se zgodi največ dimniških požarov. Zgolj na Gorenjskem je v prvih januarskih dneh kar petkrat zagorelo v dimniku. Kdo je kriv? Dimnikarji ali ljudje, ki se dimnikarjev zadnja leta v nasprotju s staro vražo o prinašalcih sreče otepajo? Pravijo, da se moraš zdaj bolj kot za gumb ob prihodu dimnikarja prijeti za denarnico. Dimnikarji vedo povedati drugo plat, očitno pa je, da nobena stran ni zadovoljna.
Žal ni tako preprosto, da bi rekli: pustite dimnikarju, da opravi svoj posel, pa boste rešeni požara. Dimniškemu požaru se pravzaprav ne moremo 100-odstotno izogniti. Se bo pa z rednimi dimnikarskimi pregledi to zgodilo z manjšo verjetnostjo in prav gotovo bomo malce mirneje spali. Rudi Dovrtel, ki se z dimnikarsko dejavnostjo ukvarja že od leta 1978, pravi, da so za požare v dimnikih krive katranske obloge. Te so posledica nekakovostnega kurjenja, ko v peči kurimo vse vrste stvari – tudi odpadke, ki vanjo ne sodijo – ter zapiramo dovod zraka, da bi kurilna naprava delovala čim več časa. Pri tem se peč in dimnik zarosita, posledica pa je nastanek katranskih oblog. Takšne obloge je mogoče odkriti samo z rednimi in učinkovitimi pregledi dimnikarjev, ki stranki svetuje, kdaj bi bilo katranske obloge smiselno odstraniti. Dimnikarjev nasvet ali opozorilo, naj se ljudje naročijo na odstranjevanje oblog, nekateri vzamejo resno, drugi pač ne. Gotovo je res, da je odstranjevanje katranskih oblog drago opravilo – po besedah Rudija Dovrtela morata priti dva dimnikarja, ki bosta za delo potrebovala od dve do tri ure, kar nanese od 150 do 180 evrov. To pa je za večino kar precejšnja vsota. Vedno se vse konča pri denarju.
In tako se odlaga z obiskom dimnikarja, pozablja pa se, da bo veliko dražje in hujše, če zagori hiša. Lahko se vam celo zgodi, da vas zaradi takega požara kazensko preganjajo, saj se je že zgodilo, da so gasilci lastnika hiše ovadili zaradi malomarnosti.
Če se vam pripeti dimniški požar, je dobro imeti pri sebi potrdilo oziroma račun (zadnjega) dimnikarskega obiska. Kot veste, so zavarovalnice pri škodnih izplačilih precej dosledne. A tudi tukaj naletite na različne izkušnje: odvisno je, na kakšnega cenilca naletite, v kateri zavarovalnici in v kateri regiji. Zgolj informativno smo poklicali v zavarovalnico Triglav in od prijaznega cenilca na vprašanje, ali zavarovalnica pri dimniškem požaru zahteva dimnikarjev račun, dobili odgovor: ni nujno! Dimnikarji imajo na terenu drugačne izkušnje, tako da ste z dokumentom oziroma računom zagotovo varnejši. Na kaj vse mora človek misliti!
Čisti dimniki – javni interes. Zaradi dimnikarjev in dimnikarskih storitev se dviguje prah vse od leta 2004, ko je bil sprejet Zakon o varstvu okolja in so pristojnosti za izvajanje dimnikarske službe z lokalne prešle na državno raven. Država dimnikarskim podjetjem podeljuje koncesije za določene občine za osem let in tako občanom predpiše, katero podjetje bo skrbelo za njihove dimnike in kurilne naprave. Ljudem to ni všeč, saj bi si radi sami izbrali dimnikarja, s čigar delom so najzadovoljnejši. Veliko ljudi je tudi prepričanih, da si sami dovolj dobro očistijo dimnike in dimnikarskih storitev sploh ne potrebujejo. Dimnikar že dolgo ni več romantičen poklic in bolj kot prisrčnega sprejema so v zadnjih letih ti »sajasti možje« vajeni mračnih pogledov. Ljudje bi se pač radi izognili plačilu storitev, čeprav zakon določa obveznost izvajanja dimnikarskih storitev.
Več v Jani, št. 2, 12. 1. 2010
