Tako zelo, pravi Robert Wald Sussman, urednik publikacije Fizična antropologija na Univerzi Washington v St. Louisu, da se bo sčasoma razvila nova vrsta ljudi. Tako drugačna, da z nami, če bi živeli istočasno, ne bi več mogla imeti skupnih potomcev.
Zmagovalne pomote
Evolucija je pravzaprav serija napak in poškodb v našem dednem zapisu, ki jo imenujemo mutacija. Do nje pride pod vplivom radiacije, kajenja, strupenih kemikalij ali popolnoma naključno. Zaradi teh vplivov se spremenijo naši geni in s tem naše telesne in umske lastnosti. Te spremembe so lahko bolj ali manj škodljive, čisto neopazne ali pa pravi zadetki v loteriji preživetja. Prinesejo lahko namreč prilagoditev na okolje, ki močno izboljša naše možnosti za preživetje in s tem število potomcev, ki nam jih – no, to že dolgo velja predvsem za živali – uspe zaploditi. Več ko imamo potomcev, več pa je seveda tudi možnosti, da se naši geni razširijo po populaciji. Ena takšnih mutacij, ki je prinesla veliko dobrega, pa tudi nepopisne strahote, je drobna sprememba v genu, ki določa barvo naše kože. Naši skupni predniki so bili temnopolti, saj jih je to varovalo pred močnim afriškim soncem. Po razselitvi na druge celine pa je prednost prinašala svetlejša koža, v kateri se je pod vplivom sončnih žarkov proizvajal vitamin D, pomemben za tvorbo močnih kosti. In tako smo nastali belopolti in rumenopolti ljudje.
Več ko je ljudi, ki so izpostavljeni neki okoliščini, tem hitrejša je mutacija, povezana z njo. Tako se v podsaharski Afriki, ki je preplavljena z virusom HIV, sorazmerno pogosto zgodi, da je kdo proti tej smrtonosni bolezni že naravno odporen. Znanstveniki pričakujejo, da se bo odpornost še širila in da bodo raziskave genomov teh ljudi, če nič drugega, prej omogočile razvoj zdravila za aids.
Večje noge in večje prsi
Večina mutacij, ki se dogajajo v nas, pa seveda še zdaleč ni tako življenjsko pomembnih. So pa kljub temu zanimive. Tako so Japonci odkrili, da so v zadnjih 17.000 letih zrasli za okoli 10 centimetrov in s povprečnih od 150 do 155 centimetrov prilezli na več kot 160. Ne morejo pa se zediniti glede tega, ali je to posledica večje količine hrane ali mešanja z drugimi, višjimi ljudstvi. Rastejo pa tudi posamezni deli našega telesa. Dojenčki se tako rojevajo z večjimi glavami, zrastle pa so tudi ženske prsi in stopala.
Več v tiskani izdaji revije Jana. št.2, 12.1. 2010
