28-letno novinarko nacionalne televizije Jerco Zajc smo doslej poznali kot voditeljico poročil, predvsem pa po njenih dobrih zunanjepolitičnih oddajah. Nedavno ji je z oddajo Mednarodna obzorja na temo Latinska Amerika, ki je njena ljubezen še iz časov študija španščine, uspel izjemen novinarski met. Dobila je intervju z venezuelskim socialističnim preroditeljem Hugom Chavezom, ki ga zahodni svet uvršča ob bok najhujšim diktatorjem, v Latinski Ameriki pa ga kujejo v zvezde. Z njim se je prevažala v predsedniškem letalu, vozil jo je z avtomobilom in jo povabil v TV-oddajo, ki jo kar sam vodi.
Ste avtorica izjemno zanimive dokumentarne oddaje, kakršnih v Sloveniji ni veliko. Kako ste prepričali svoje šefe, da so vas poslali v Latinsko Ameriko?
Na razpis sem se prijavila s svojo idejo, ker se mi zdi, da je Latinska Amerika preveč zapostavljena, seveda pa sem bila ob prijavi zaradi vsesplošnega težkega finančnega položaja skoraj prepričana, da zadeve ne bodo odobrili. In ko sem izvedela, da sem izbrana, mi je dobesedno padla iz rok skodelica kave.
In to v tej zgodbi verjetno niti ni edina polita kava, saj ste med redkimi novinarji na svetu, ki jim je uspelo priti tudi prav do venezuelskega predsednika Chaveza. Kako vam je uspelo?
Takoj prvi dan v Caracasu sem šla z uradnim dokumentom, ki sem ga dobila od venezuelskega odpravnika poslov v Sloveniji, v predsedniško palačo. Tam so bili zelo presenečeni, ker znam špansko, a mi intervjuja z njim niso mogli zagotoviti. Svetovali so mi, naj počakam, saj je imel tistega dne Chavez srečanje s palestinskim predsednikom. Čakala sem ves popoldan, saj tam ni tako kot v Sloveniji, kjer novinarji dobimo termin, ampak pridejo vsi ob sedmih zjutraj in čakajo, dokler je treba. Venezuelski novinarji, ki so tako kot vsi v Latinski Ameriki zelo prijazni, so mi svetovali, naj čakam na svoj trenutek in naj Chaveza, ko bo prišel ven in vsem skupaj dal svoj komentar, pokličem in kaj vprašam. In res, ura je bila pol desetih zvečer, po celodnevnem čakanju mi je bilo že čisto vseeno, ali kaj dobim od njega ali ne, ko pride ven in vsi novinarji začnejo kričati Presidente, presidente! (predsednik, op. av.) Začela sem teči za njim …
Pri tem naj omenimo, da ste že večkrat pretekli maraton, zato ste bili nedvomno v prednosti pred Venezuelci ...
Ja, ha, ha, čez 15 sekund sem že stala tik ob njem, pravzaprav v prvi vrsti, in on je začel odgovarjati na novinarska vprašanja. Pogledoval je po meni in kar naenkrat rekel, živijo, od kod prihajaš? Potem je pokazal na mikrofon z napisom RTV SLO in vprašal, kaj to pomeni. Ko sem mu razložila, je takoj vedel za Slovenijo in za našega predsednika države.
Več v Jani št. 6, 9. 2. 2010
Tekst: TINA HORVAT, foto: JAKA KOREN in arhiv TVS
