Stavba, v kateri je bila nekoč trgovina, je obnovljena in čaka na uporabnike, a stanovalci bližnjega bloka humanitarnega centra preprosto nočejo v svoji soseski, ker bodo ob parkirne prostore, motijo pa jih tudi »socialno problematični ljudje«, ki bodo prihajali v center. Zato so januarja sprožili še upravni spor. Vse njihove prejšnje pritožbe so bile sicer uradno zavržene. Center pa še kar sameva.
Sekretarka območnega združenja RK Novo mesto Barbara Ozimek in predsednica območnega odbora mag. Mojca Špec Potočar sta nam razkazali za zdaj še prazen humanitarni center na Drski. Gre za del mesta, kjer živi največ socialno ogroženih ljudi. Tu recimo vsak mesec razdelijo okoli 50 paketov pomoči od skupno 350.
-Spor s sosedi odganja donatorje. Center bi bil tudi zato dobrodošel, saj bodo v njem poleg pisarn in skladišča za humanitarno pomoč tudi razdelilnica hrane ter socialna trgovina. Ta je v Ljubljani doživela neslaven konec, naši sogovornici pa sta prepričani, da je na Dolenjskem socialno podjetništvo dovolj razvito, da bo trgovina uspešna.
V razdelilnici hrane v novem centru bi lahko socialno ogroženim ponudili tudi tople obroke po simbolični ceni. Mnogi namreč zaradi sramu odklanjajo brezplačno pomoč, in zato da ohranijo vsaj kanček dostojanstva, si želijo nekaj prispevati tudi sami.
Poleg tega je v centru tudi garsonjera, kjer bodo lahko za nekaj časa našli zatočišče deložirani. Kar precej takšnih primerov imajo, zlasti starejših ljudi pa tudi družin, ki se znajdejo na cesti. Zdaj težave odpravljajo denimo s pomočjo nekaterih dolenjskih gostišč, kaj dosti drugih možnosti pa preprosto ni. Opremo za garsonjero bodo izdelali v centru srednjih šol. Tudi sicer so mnogi pripravljeni pomagati centru. Med največjimi donatorji je gotovo novomeška Krka, ki je financirala izdelavo projektne dokumentacije in nadzor gradnje. Toda donatorjev je prav zaradi spora s sosedi, pravita sogovornici, za zdaj zanesljivo manj, kot bi jih bilo sicer.
Parkirišč ne damo, revežev nočemo! Investicija v zgraditev centra ni bila majhna – 350.000 evrov, še kakšnih 20.000 evrov potrebujejo za opremo, nekaj pa bo treba odšteti tudi za dodatna parkirišča. Prav zaradi parkirišč pa se zapleta s stanovalci sosednjega bloka. Ti se s humanitarnim centrom nočejo sprijazniti in hočejo obdržati parkirna mesta, ki so jih imeli »po tihem dogovoru s prejšnjima lastnikoma«, kot piše v njihovi tožbi v upravnem sporu. Zanje sporno zemljišče je v resnici v lasti Rdečega križa, ki, pravita sogovornici, sosedom ponuja možnost kompromisa. Med drugim s tem, da RK uredi za stanovalce parkirna mesta v bližini bloka, za katere pa bi bilo treba plačevati mesečno najemnino. Predvidoma 20 evrov. A stanovalci se s tem ne strinjajo in vztrajajo pri svojem.
A problem ne tiči le v parkiriščih in zaradi centra oteženem dostopu do pomožnih vhodov, ki sta si ju (s soglasjem upravne enote) uredila dva stanovalca bloka. V tožbi stanovalcev, s katero nasprotujejo humanitarnemu centru v njihovi bližini, je namreč zapisano tudi tole: »Tožniki menimo, da gre za specifično preskrbo prebivalstva in poudarjamo, da nimamo nič proti socialni in humanitarni dejavnosti RK, vendar ne sprejemamo, da se nam poleg dnevnih sob in spalnic odvija del dejavnosti, ki je vezan na redno obiskovanje socialno problematičnih ljudi, med katerimi so tudi posamezniki (brezdomci), katerih vedenje ne more vzgojno vplivati na naše otroke in vnuke, nekatera njihova ravnanja (pijanost, mala in velika potreba, bruhanje itd.) pa bodo tudi neposredno moteča za vse stanovalce. Strinjamo se tudi, da ta dejavnost RK poteka v oporekanem objektu, vendar v tistem njegovem delu, kjer za nas ne bo v ničemer moteča.«

              Več v Jani št. 29, izid 20. 7. 2010