V zadnjem času se pojavlja večje število črevesnih obolenj, ki so večinoma posledica okužb s hrano. Zato moramo biti pri njeni pripravi v vročih dneh še posebno pazljivi. Tudi pikniki, ki jih Slovenci poleti zelo radi pripravljamo, niso šala. Paziti je treba, kako zlagamo živila v hladilne torbe; meso moramo res dobro speči, še vedno pa je temelj vsega ustrezna higiena – tako naših rok kot kuhinjskih pripomočkov in pribora.
Pikniki so tako rekoč del naše folklore in po navadi pri tem ob obilici pijače ne varčujemo niti z zalogami mesa – brez čevapčičev po prepričanju mnogih ne more biti dobrega piknika. Pri vsem tem pa pozabljamo, da moramo biti pazljivi. »Zlasti pri piknikih v naravi moramo na varno pripravo hrane misliti že doma. Obvezna oprema je hladilna torba, saj z njo omogočimo tako imenovano nadaljevanje hladne verige, da živila prenašamo na ustrezni temperaturi, to je od štiri do pet stopinj. Najboljše bi bilo, da bi imeli na razpolago več hladilnih torb – tako da bi lahko različne vrste živil ločeno prenašali. Tvegano je, da prav vse, kar bomo uporabili na pikniku, zložimo v eno torbo. Če imamo samo eno hladilno torbo, upoštevajmo vsaj to, da surovo meso fizično ločimo od že pripravljenih delikates, kot so siri in solate, pa tudi od zelenjave in sadja. To je namreč osnova za zagotavljanje varnih živil,« pravi naša sogovornica, dr. Alenka Trop Skaza, predstojnica Oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.
Zavijanje v folijo ni dovolj. Sok živil se lahko izceja tudi skozi folijo, zato ni varno, da se živila v hladilni torbi med sabo dotikajo. Najboljše bi bilo, da hrano zapakiramo v plastične posode in dobro zapremo. Pri tem moramo upoštevati tudi vrstni red zlaganja v hladilno torbo: surovo meso zložimo na dno, nato pa šele sledi vse drugo – glede na verjetnost izcejanja. Isti način zlaganja upoštevajte v domačem hladilniku: na dno vedno sodi surovo meso oziroma živila živalskega izvora, pripravljena živila pa so spravljena pri vrhu.
Marsikdo bi ob tem dejal, da pretiravamo. Ampak treba je pokazati pot oziroma ukrepe, ki bi tveganje za okužbe lahko zmanjšali, kajti posledice so lahko hude in nevarne zlasti za otroke in starejše. Povzročitelji okužb so največkrat iz družine salmonel ali pa so to kampilobakteri – gre za bakterijske okužbe, ki se prenašajo z živili, največkrat živili živalskega izvora, lahko pa uživamo tudi kontaminirano sadje in zelenjavo. Okužbe spremljajo slabost, bruhanje, driska, vročina, kar pa v takih skrajnih vremenskih razmerah, ki smo jim priča zdaj, še hitreje privede do dehidracije.
Vnaprej pripravljeno hrano v hladilnik! Prav tako moramo biti natančni in previdni pri peki mesa, ki mora biti enakomerno pečeno – tudi pri kosteh. Dobro pečeno meso je zaradi termične obdelave neoporečno, vendar v vročini ne bo ostalo dolgo tako. Zato pri 35 stopinjah pozabimo na to, da bi pečeno meso brezskrbno pustili v posodi in se odpravili na dveurno igranje odbojke ali badmintona. To ni najpametnejše: »Tako kot moramo pripravljeno hrano zložiti čim prej v hladilnik, bi bilo dobro, da to storimo tudi na pikniku. Če je v živilu kar koli, se v takih razmerah zelo hitro razmnožuje ter privablja mrčes in muhe, zato bi morali po obroku v hladilne torbe spraviti tudi pečena živila, da bi jih lahko pozneje povsem brezskrbno jedli. Še pred ponovnim zaužitjem pa bi jih bilo dobro malce pogreti na žaru,« našteva varnostne ukrepe dr. Alenka Trop Skaza.
Takšno ravnanje pa je priporočljivo tudi doma, saj marsikatera gospodinja ali gospodinjec že zvečer skuha hrano za naslednji dan ter jo čez noč pusti, da se ohladi in šele zjutraj pospravi v hladilnik. V naših stanovanjih je zdaj izredno toplo, zato to ni najpametnejše. Za vsa kuhana živila velja, da jih moramo v najkrajšem času ohladiti (lonec damo v korito z mrzlo vodo) in spraviti v hladilnik.
Umivanja rok in pribora ni nikoli dovolj. Na piknikih se pogosto zgodi, da improviziramo, s sabo nimamo dovolj pribora in mnogokrat smo površni pri higieni. Na krožnik, kjer smo prej imeli surovo meso, nikar ne dajajmo pečenega mesa, sadja ali zelenjave! Upoštevajmo ločena območja: surovo meso je na svojih površinah, že pečeno, zelenjava in siri naj bodo na ločenih površinah. Skrbno si umivajmo roke! Umivanja rok, pribora in desk za rezanje ni nikoli dovolj.
Tudi domača kuhinja je lahko prostor okužbe: dobro bi bilo, da bi imeli desko, posebej namenjeno za surovo meso, da se ne bi križale čiste in nečiste poti. Če ponazorimo: če na deski najprej režemo salamo in sir, nato pa surovo meso, ni nevarnosti za okužbo. Nasprotno pa zagotovo je! Četudi desko umijemo, se v teh zarezah naših obrabljenih desk – pa najsi bodo plastične ali lesene –, marsikaj ustavi oziroma zadržuje. Kot pravi dr. Alenka Trop Skaza, so to potrdile tudi resne raziskave, ko so z brisi iz ranjenih delovnih površin dokazali, da v teh zarezah lahko marsikaj živi, nekateri mikrobi pa so zelo trdoživi.
Jana, št. 29, 20. 7. 2010
