Pravzaprav ne gre za novo bakterijo. Kot je mogoče razbrati iz poročil, ki prihajajo iz Indije in Pakistana, je to bakterija Escherichia coli (E. coli) s spremenjenim genom NDM-1(New Delhi metallo-beta-lactamase-1). Bakterija je s to spremembo postala odpornejša proti antibiotikom. Sodi v družino tako imenovanih enterobakterij, ki jih imamo tudi normalno v črevesju. Družina teh bakterij je zelo velika, saj je samo E. coli 71 podvrst. Bakterija s spremenjenim genom, ki jo imenujejo »super bug« oziroma »superbakterija«, je za ljudi nevarna zato, ker je odporna tudi proti najnovejšim in najmočnejšim antibiotikom.
Največ okuženih je v Veliki Britaniji
Ni naključje, da je največ okuženih v Evropi iz Velike Britanije. Britanci so z Indijo in Pakistanom zgodovinsko povezani in še vedno tradicionalno potujejo na ta ozemlja. Obe državi so v zadnjih tednih zaradi obilice dežja prizadele hude poplave. To pa je leglo za najrazličnejše bakterije. Novice iz prizadetih držav govorijo o bolnikih s kolero in tifusom, ki ju prav tako povzročajo bakterije. Povsem mogoče je, da je naravna katastrofa, ki je prizadela državi, posledično povezana tudi s spremembami genov bakterij in z okužbami s superbakterijo. Veliko ljudi, ki so kdaj potovali v Indijo ali Pakistan, lahko pove svoje izkušnje z okužbami ne glede na vse previdnostne ukrepe. Številne okužbe lahko organizem odpravi v največ treh dneh. Vendar to velja le, kadar v teh državah ni zdravstvenih težav zaradi naravnih nesreč. Okužba s superbakterijo je mogoča kjer koli. Strokovnjaki omenjajo predvsem bolnišnice oziroma manjše klinike, kamor hodijo tujci z vsega sveta na cenejše zdravstvene posege, kar velja za Američane pa tudi Avstralce in v Evropi zlasti za Britance. Vendar spet ni nujno, da gre le za načrtovani zdravstveni turizem. Bolnik, ki je te dni umrl v Belgiji, se je okužil po prometni nesreči v Pakistanu in so ga oskrbeli v tamkajšnji bolnišnici. Podobne zgodbe prihajajo tudi iz drugih držav, predvsem iz Velike Britanije.
Zakaj ni novih antibiotikov
Tako imenovani NDM-1 gen najdemo v strukturah DNK, ki se imenujejo plazmidi in jih bakterije lahko zelo hitro in preprosto prekopirajo in prenašajo med seboj, kar jim daje veliko možnosti za spreminjanje in hitro razmnoževanje, predvsem pa povečuje njihovo odpornost. Vse to ne bi bilo skrb vzbujajoče, če bi imeli na voljo učinkovita zdravila. Žal velika farmacevtska podjetja z razvojem novih antibiotikov ravno ne hitijo. Antibiotiki namreč ne sodijo med zdravila, s katerimi bi se dalo zelo veliko zaslužiti. Strokovnjaki uglednega Financial Timesa ugibajo, da bi to storili, če bi jim države zagotovile dovolj visoke cene za izdelavo novih antibiotikov. Čeprav nekaj največjih farmacevtskih podjetij zdaj razvija molekule za potencialne nove antibiotike, ni prav nobenega zagotovila, da jih bomo imeli kaj kmalu na voljo. V zakup je treba vzeti tudi dejstvo, da je človeštvo od odkritja antibiotikov naprej ta zdravila uporabljalo zelo nespametno in ne po potrebi. To je dalo možnost bakterijam, da so razvile odpornost. Spoznanje, da si s takim ravnanjem kopljemo grob, je prišlo nekaj let prepozno.
Več v Jani št. 34, izid 24. 8. 2010
