Komarji se z virusom okužijo med hranjenjem s krvjo okuženih ptic. Okužena kri kroži v komarjevih žlezah slinavkah le nekaj dni. Ko okuženi komar piči človeka, traja od tri dni do dveh tednov, da se pojavijo znaki bolezni. Poudariti pa je treba, da se to ne zgodi pri vseh oziroma da večina ljudi okužbo preboli le z manjšimi težavami kot na primer pri prehladu. Pri nekaterih pa lahko povzroči resne nevrološke zaplete in tudi smrt. Iz Grčije so sporočili, da so opazili 114 okužb pri ljudeh in da se je okužba pri devetih končala usodno. Toda to ne pomeni, da je bilo okuženih le toliko ljudi. Ti so poiskali strokovno pomoč, ker so imeli več težav, verjetno pa je okuženih z malo ali nič težavami precej več.
Virus lahko prizadene tudi živali
Virus zahodnega Nila lahko prizadene ljudi in nekatere živali, na primer konje, muce, domače zajce in še nekatere druge sesalcev. Okuženih je več kot sto vrst ptic. Virus se po do zdaj znanih podatkih ne prenaša s človeka na človeka oziroma z živali na človeka. Približno 20 odstotkov ljudi, ki so okuženi z virusom zahodnega Nila, ima težave z zvišano telesno temperaturo, ki traja nekaj dni, potem pa spontano mine. Drugi znaki so glavobol, bolečine po telesu, zatečene bezgavke, včasih tudi kožni izpuščaji po trupu. Toda tudi ti znaki ne vzbujajo skrbi, saj navadno minejo v nekaj dneh po izbruhu. Znanstveniki menijo, da eden od 150 okuženih resneje zboli. To so občutljivejši ljudje: starejši in tisti, ki imajo oslabljen imunski sistem. Hujša oblika okužbe oziroma bolezni, ki jo virus povzroči, je encefalitis, vnetje možganov. Najpogosteje se to dogaja konec poletja ali na začetku jeseni. Na južni polobli se lahko bolezen zaradi okužbe razvije kadar koli, saj so tam vse leto temperature blažje. V hladnejših delih pa komarji večinoma ne morejo preživeti.
Pikajo le ženski komarji
Pikajo nas le komarji ženskega spola. Za prehranjevanje in da razvijejo jajčeca potrebujejo človeško ali živalsko kri. Ker jajčeca nenehno proizvajajo, tudi nenehno potrebujejo kri. Nekateri ljudje očitno komarje bolj privlačijo kot drugi. Tako se, na primer, zgodi, da je v družini le eden, ki je stalno žrtev komarjevih pikov. Privlačita jih ogljikov monoksid in tudi mlečna kislina (nastane pri presnovi v mišicah) v naši sapi, poleg tega pa zaznajo infrardečo svetlobo našega telesa. Privlačijo jih tudi nekateri vonji, na primer parfum. Vzhodnjaki, ki imajo dolgo tradicijo zavarovanja pred komarji, vedo, da so svetla oblačila manj privlačna za te male »vampirje«, ki jih bolj privlačijo temne, intenzivne barve.
Ko nas komar piči, v telo vbrizga svojo slino, ta pa vsebuje tako imenovani anti koagulant. S tem prepreči, da bi se kri na mestu vboda začela strjevati in je ne bi mogel posrkati. Odziv našega imunskega sistema občutimo kot srbenje, pekoči občutek, na mestu vboda pogosto nastane večja ali manjša oteklina. Če se boste namazali s primernim hladilnim gelom, bodo vse omenjene nadloge hitro minile. Posebno so priporočljivi geli, ki vsebujejo sok aloe vere.
Komar po »obroku« drema
Večina komarjev v svojem življenju ne preleti več kot en kilometer. Kadar komar ženskega spola piči žival ali človeka in se naje krvi, potrebuje malo počitka, dremeža, da lahko kri prebavi. Nekaj vrst komarjev lahko zimo preživi v latentnem stanju.
Virus je v Evropi že 50 let
Posebna služba v sklopu EU ves čas spremlja podatke o širjenju virusa zahodnega Nila. Marca letos so bili objavljeni podatki, ki so jih temu centru posredovali z Inštituta Pasteur v Franciji. Pregledali so veliko podatkov in ugotovili, da je v Evropi omenjeni virus že več kot 50 let. V zadnjih nekaj letih se je selil z afriškega kontinenta (Alžirija, kjer so imeli leta 1994 štiri smrtne primere), v Romunijo (v letih 1996–2000 je umrlo 21 ljudi), Rusijo (leta 1999 je umrlo 40 ljudi). O smrti so poročali tudi iz Tunizije, Izraela in Sudana. Največji izbruh do zdaj je bil leta 1996 v Bukarešti (393 hospitaliziranih, 17 smrti) in v Volgogradu leta 1999 (826 hospitaliziranih in 40 smrti).
Kako se lahko zavarujemo
Najboljša zaščita pred piki okuženih komarjev je dober repelent. Če potujete v kraje, kjer se verjetnost okužbe poveča, si kupite takšnega (dobite ga v lekarni), ki vsebuje tako imenovani DEET (di etil meta toluamid) in je posebej namenjen varovanju pred piki komarjev in tudi klopov. Nanesete ga lahko tudi vrh oblačil, saj komarji lahko pičijo tudi skozi tanke tkanine, ki jih oblečemo v toplejšem vremenu. Če prebivate v tropskih krajih, se je treba pred spanjem nujno zavarovati z mrežo.
Razlogov za preplah ni
Strokovnjaki na Inštitutu Aristotel v Tesalonikih že nekaj časa intenzivno proučujejo komarje in so ugotovili, da virus prenašata dve vrsti: Culex pipiens in Culex genus. Obe sta znani po tem, da prenašata tudi vrsto drugih bolezni, med njimi tudi aviansko malarijo. V Sloveniji do zdaj še nismo imeli resnejšega primera okužbe, ki bi zahtevala hospitalizacijo. Vendar pa tudi naši strokovnjaki budno spremljajo dogajanje v Grčiji in v nam bližji Italiji, kjer so že imeli nekaj resneje okuženih. Razlogov za preplah pa vendarle ni.
