Ga pogosto takole držite v naročju, sem vprašala mamo Ljiljano, ker je fant težak in zelo velik, poleg tega ga je zaradi njegovega pokrčenega telesa težko nositi. »To je edino, kar ima. To našo bližino. Kako naj mu jo odrečemo?« mi je odgovorila 43-letna mamica treh sinov, ženska, ki ji življenje ni prav nič prizanašalo. Najmlajši sin je otrok s posebnimi potrebami. Pri porodu je ostal brez kisika in tako dobil hude poškodbe možganov.
»Zdravniki so najprej govorili, da ne bo preživel, pozneje pa, da bi bilo glede na možganske poškodbe bolje, da bi za vedno zaspal, a moje srce je vedelo, da je moj sonček borec. Ko so začeli diagrami končno izpisovati sledi dogajanja v možganih, sem bila presrečna. Takrat nisem razmišljala o posledicah, ki jih bo pustila ta okvara, želela sem si samo to, da bi moj sin živel. Vedela sem, da bomo morali skupaj premagati veliko ovir. Ker ni imel prirojenega požiralnega nagona, so mi dejali, da ga bodo hranili po sondi. Ker sem trmasta in vztrajna mama, mi je po dobrem letu in pol uspelo, da sem ga nahranila z žlico, in tako ga hranim tudi danes: pasirana hrana, žlica za žlico, kapljica za kapljico ...«.
Predanost, ki veliko daje - ¨
Gal se je vznemiril, dvignil roke v zrak, kolikor jih pač lahko dvigne, in začel izpuščati glasove, po katerih je bilo mogoče sklepati, da trpi. »To je eden od napadov, ki jih ima čez dan,« nam je pojasnil očim. Z Ljiljano sta ga začela tolažiti. Na vse mogoče načine sta mu dajala vedeti, da sta ob njem. Ljiljana, ki je v naših očeh videla vznemirjenost in skrb, nam je povedala, da so to bolečine, povezane z držo telesa in vsemi drugimi posledicami osnovne bolezni, hkrati pa ima fant epileptične napade. Povedala nam je tudi, da s sinom komunicira, da pri njem vidi in prepozna znamenja zadovoljstva, ugodja, trpljenja in bolečine. Veliko povedo oči in mimika obraza. Prizna, da je to razdajanje bolnemu in prizadetemu otroku 24-urna predanost, ki pa človeku nič ne jemlje, temveč – ravno nasprotno – veliko daje. »To je način življenja. Ne predstavljam si življenja brez Gala. Zame sta ta skrb in predanost nekaj tako normalnega kot dihanje."
Več v Jani št. 36, 7.9.2010
Bližina je tisto, kar si najbolj želi in kar lahko sprejme. Bližino sočloveka. Pomagajmo mu, da jo bo imel.
Družina bo vesela vsake pomoči. Za primer, če bo kdo pripravljen pomagati z donacijo, prilagamo številko Galovega osebnega računa. Gal Majšler, številka hranilne knjižice: 01000-0009000034 90200-4004908846. Račun je odprt pri Poštni banki Slovenije.
