Inšpektorica za okolje je zaprla piranski akvarij zaradi jegulj, morskih konjičkov, ježkov, jastogov, morskih pajkov in kirnje. Akvarij namreč nima dovoljenja za njihovo kazanje obiskovalcem, saj vloga, ki so jo vložili lani, ni bila popolna, ob obilici dela pa so jo pozabili dopolniti. Akvarij Piran je tako zaprt, škoda pa neocenjena.
Bravo, država Slovenija, še ena pravilna, odločna, odlična odločitev! Le kako naj bi sicer ti »riboljubi« iz Akvarija Piran (že štirinajsto leto je oče in mama piranskega akvarija morski biolog Valter Žiža, upravnik, pa tudi čistilka in mehanik v eni osebi, ker je zaposlenih odločno premalo), vedeli, kako je treba skrbeti za morske živali?! No, tega so se verjetno med štiriinštiridesetletnim obstojem akvarija ja naučili, niso pa se naučili, da je bolj kot odlično stanje živali pomembna – papirologija. Seveda so zdaj polni izgovorov, a koga, lepo vas prosim, zanima, da imajo premalo časa za pisanje vlog, ker dela v akvariju premalo ljudi, saj delajo strokovno, do živali prijazno in kar se da naravno, pa še financirajo se sami, čeprav so javna ustanova! Red je zakon in zakon je red! Kajti črka zakona, ki je povzročila zaprtje akvarija, samo sledi posledicam odločitve Slovencev za vstop v EU: s polnopravnim članstvom smo prevzeli tudi pravni red EU, ki določa pravila ravnanja z zavarovanimi živalskimi vrstami.
V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da Akvarij Piran v ujetništvu zadržuje (!) morske organizme in domorodne žive živali z namenom prikazovanja javnosti brez predpisanega dovoljenja. Saj pravim, porodil se je pravilen inšpekcijski ukrep in bil, citiram Inšpektorat RS za okolje in prostor, »dan izključno zaradi zaščite živali in biotske raznovrstnosti.«
Občudovanja vredno, da želi država z zaprtjem izključno zaščititi živali, saj so imeli v akvariju v resnici take, ki jih zakon o ohranjanju narave dovoljuje izloviti le v raziskovalne namene, ne pa tudi izobraževalne, denimo otrok in mladine, ki v fantastičnem akvariju odprtih ust občudujejo morske konjičke. A jih seveda ne bi smeli: morali bi se zadovoljiti s posušenimi! Verjetno so morske živali tako zaščitene tudi pred dobro oskrbo v piranskem akvariju, v katerega so prišle pomotoma: ulovile so se v ribiške mreže, se poškodovale, ničvredni ribiči pa so jih, namesto da bi jih odvrgli, ubili ali morske konjičke posušili za igrače otrokom, prinesli v akvarij. Tam so jih rehabilitirali, negovali, pozdravili. Skratka, živijo! Ali v akvariju z zadrževanjem rešenih primerkov ogrožajo vrste, povzročajo nevarnosti za obstoj naravnih vrednot, posegajo v biotsko raznovrstnost, ogrožajo ravnovesje v okolju? Temu, se zdi, je zakon namenjen!
Dve želvi kareta, dve jegulji (jih je pri nas res tako malo – no, v Strunjanu že ne!), dva dolgonosa in trije kratkonosi morski konjički, devet morskih ježkov, trije jastogi, pet morskih pajkov in ena kirnja so umaknjeni iz akvarijev, odprtih za javnost, a so ostali v piranskem akvariju, kajti »inšpekcijski zavezanec ima ustrezne bivalne razmere za živali, zato nismo zahtevali njihove premestitve v azil, ampak smo določili ukrep začasnega skrbništva«.
Tekst: Miša Čermak Foto: Jaka Koren
Več v Jani št. 39
