V prejšnji številki smo pisali, da se na policah držav Evropske unije, torej tudi pri nas, že pojavljajo živila z gensko spremenjenimi organizmi (GSO). Ker živil živalskega izvora z GSO ni treba označevati, prav tako ne drugih prehranskih izdelkov, ki vsebujejo manj kot 0,9 gensko spremenjenih sestavin, se jim kupec nima možnosti izogniti. So si pa potrošniki v Avstriji, Nemčiji in Franciji že izborili možnost izbire in so dober zgled: zahtevajo, da proizvajalci, ki GSO ne uporabljajo, prostovoljno označujejo živilske izdelke z oznako brez GSO! V letu 2009 se je v EU prodaja mesnih in mlečnih izdelkov z oznako brez GSO povečala kar za 67 odstotkov! O tem smo se pogovarjali z izred. prof. dr. Martino Bavec s katedre za ekološko kmetijstvo, pridelovanje poljščin in vrtnarstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Kakšne možnosti imajo kupci v tujini, da se izognejo izdelkom z GSO? V Avstriji, Nemčiji in Franciji je znanih že več primerov, ko so se konvencionalni pridelovalci živil živalskega izvora in predelovalna industrija, ki ne uporabljajo GSO, zaradi povpraševanja na trgu združili v prostovoljne verige, ki zagotavljajo kupcem izdelke brez GSO in jih tudi označijo. Na avstrijskem Koroškem, v Špitalu, tamkajšnja mlekarna sprejema le mleko kmetov, ki živali ne krmijo z GSO. Kmete seveda strogo nadzorujejo, na embalaži pa označijo, da živali niso bile pitane z GSO. Francozi so take verige vzpostavili že za vzrejo živali za meso in rejo jajc. V njih se denimo poveže 50 rejcev prašičev, en dobavitelj krme brez GSO in klavnica, ki uvedejo svojo blagovno znamko, neodvisna organizacija pa jih kontrolira. Za take izdelke se na trgu pojavlja angleška oznaka »GMO FREE«, v Avstriji pa oznaka »Gen Technik Frei Erzeugt«. Oboje pomeni, da izdelek ne vsebuje GSO. -Ali podobne proizvodno-predelovalne verige že zahtevajo tudi pri hrani rastlinskega izvora? Ker je v Ameriki in Kanadi oljna ogrščica že večinoma gensko spremenjena, so se sosedje Avstrijci že povezali v prostovoljno verigo, ki zagotavlja olje iz oljne ogrščice brez GSO. Prav odločnost avstrijskih kupcev, da želijo imeti izbiro in se izogniti GSO tudi pri rastlinski hrani, je proizvajalce pripravila do tega, da se združujejo v take verige. -Zakaj Slovenci ne posnemamo dobrih zgledov iz tujine? Takšnih verig še nimamo, predvsem ker se pri nas vsi upirajo sodelovanju in združevanju. To je nedvomno v Sloveniji odlična tržna niša. V EU je namreč v letu 2009 kar za 67 odstotkov narasla prodaja izdelkov živalskega porekla, denimo mleka in mesa, pri katerih živali niso bile pitane z GSO in je bilo to na izdelkih tudi jasno označeno. Prav s takimi prostovoljnimi verigami in označevanjem izdelkov bi namreč slovenski kupec dobil možnost, da se izogne GSO. -Ali imajo tudi slovenski konvencionalni kmetje dovolj možnosti za nabavo in krmljenje živali s krmo brez GSO? Trenutno je pri nas težko najti konvencionalnega kmeta, ki živali ne krmi s krmo z GSO, če jo kupuje. Vendar če bi kupci to zahtevali, bi sojo brez GSO lahko v Slovenijo uvažali s trgov vzhodnih držav, vključno s Srbijo in Vojvodino, kjer gojijo še navadno sojo. Vendar mora slovenski kupec taka živila, ki v vsej verigi ne vsebujejo GSO, zahtevati od trgovcev! Ti jo bodo, če bodo živila želeli prodati, tako prisiljeni kupovati pri kmetih, ki bodo vzrejo prilagodili povpraševanju kupcev in živali vzrejali brez GSO. Več v Jani, 2.11.2010