Nekateri veterinarji tudi pri nas že pomagajo živalim z alternativnimi metodami. Ne, to ni nobena draga in prestižna modna muha, primerna le za premožne ljubitelje živali. Akupunktura, bioresonančna terapija BICOM in homeopatija za živali so v tujini znane in priznane, počasi pa si utirajo pot tudi pri nas. Živali jih dobro sprejemajo, njihove lastnike pa prepriča boljše počutje domačih ljubljencev pri boleznih, za katere prej niso našli pomoči. Tudi Anjo Murovec je. Družinskega pasjega ljubljenčka so namreč mučili alergije in vnetje ušes, šele z alternativnim zdravljenjem in pravilno prehrano je postal njen petletni kuža spet živahen in zdrav!
Stalno vnetje ušes in alergija. Anja Murovec, enaindvajsetletna študentka komunikologije, doma iz Tolmina, si je od nekdaj želela psa in je vsaj petnajst let prepričevala starše, da ga je le dobila. Kodra Canija, inteligentnega, živahnega psička, ki ne pušča dlake, so kupili kar v bližini doma in postal je član družine. A bolan. »Kar naprej je imel vneta ušesa!« Anja pravi, da so se morda težave pojavile, ker so mu dajali precej hrane, namenjene ljudem. Zamenjali so jo s pasjo, da bi mu pomagali. »Nismo vedeli, da je najbolj oglaševana tudi najslabša.« Z ušesi je bilo še slabše. »Uhlje je imel že čisto črne, iz njih je tekla tekočina, počil mu je bobenček. Križev pot od veterinarja do veterinarja ni imel pravega učinka; dobil je antibiotike in dietno hrano, pojavila se je alergija, vsak veterinar je imel svoje mnenje.« Nihče pa ni ugotavljal, zakaj ima Cani izpuščaje, niso ga testirali, čeprav mu je dlaka že začela izpadati. Po treh mesecih se je kuža delno pozdravil, a dietno hrano bi moral uživati še naprej, pri čemer je vsak veterinar zagovarjal svojo.
Kužka bi morali tudi kastrirati, ker naj bi bile vse njegove težave povezane s hormoni. »Kožna vnetja so se pojavljala kljub dragi dieti: na koncu smo pristali pri hrani iz soje, riža in piščancev, toda Cani se je slabo počutil, bil je brez energije in apatičen.«
Uspešna alternativna pomoč. Anja je iskala podatke po internetu in se zaradi odličnih referenc pasjeljubcev s foruma odločila, da stopi v stik z veterinarjem iz Moravskih Toplic, Markom Nabergojem. »Po telefonu mi je rekel, naj mu pošljem Canijevo slino. V tednu dni mi je poslal natančen odgovor s podrobnimi navodili o prehranjevanju: Cani naj ne bi užival soje, perutnine, mlečnih izdelkov in jajčnega beljaka. In napisal je, da našemu kužku povzročajo težave tudi pršice, ki so dostikrat v pakirani pasji hrani. Opozoril nas je, naj novo, drugačno hrano uvajamo postopoma, če se le nameravamo držati njegovih navodil.« Svetoval je, naj ravnajo s psom čim bolj naravno, naj mu dajejo kuhano hrano z malo maščobe in malo soli, naj ne komplicirajo z dodatki. Canijeva hrana je postala raznolika: malo popečenega mesa, testenine, riž, rumenjak, kakšna solata, sadje, polenta, pasji piškoti, ki jih speče Anjin oče doma, a vse postopoma. Počasi in s strahom so začeli uvajati novo hrano in po mesecu dni … »Izpuščajev ni bilo več, vnetje ušes se ni več ponovilo, koža se je izredno izboljšala in nikoli več ni imel zdravstvenih težav, še dlaka se mu je spremenila!« Cani je postal zdrav, živahen pes z veliko energije, ki se spet rad igra in spet zmore hojo v hribe, kamor je nekoč tako rad zahajal s svojo lastnico.
Več v Jani št. 48
Tekst: Miša Čermak Foto: Jaka Koren
