Pred stotimi leti je bila ženska zgolj mati in žena, danes pa je superženska, ki služi denar in je neodvisna, uspešna in izobražena, poleg tega pa urejena, mladostna, vitka ter nasmejana. Ima volilno pravico, če želi oziroma zmore, lahko poseže po zvezdah. Nobene ovire ni, da postane predsednica države, akademije znanosti in umetnosti ali pa voznica orjaškega airbusa. Pa je z vsemi temi pravicami, ki se nam danes zdijo samoumevne in smo si jih zelo težko priborile, tudi srečna?
Kakor katera, a množica Slovenk se, medtem ko vsak dan po službi nakupuje, kuha, čisti, pospravlja in skrbi za otroke, ostaja doma na bolniški, kadar zboli otrok, in hodi na roditeljske sestanke, sprašuje, kam nas je pripeljal boj za enakost med spoloma in kakšna enakopravnost je to, če nas takšno življenje popolnoma izčrpava.
Statistično dokazano garanje. Različne raziskave, pa tudi osebne izkušnje po slovenskih domovih namreč kažejo, da je delitev gospodinjskih del izrazito v škodo žensk. Medtem ko moški po službi pride domov ter tu in tam zabije kak vijak v steno in odpelje avto v avtopralnico, je na ženskah še iz pradavnine ostala večina garaškega dela. Raziskava Majde Černič Istenič iz leta 1995 je pokazala, da v slovenskih domovih več kot 80 odstotkov gospodinjskih del opravijo ženske same, nekaj ubogih odstotkov si jih razdelijo z družinskimi člani, še manj pa jih opravijo sami moški.
Raziskava SIPA iz leta 2006 je pokazala, da ženske za gospodinjska dela v enem tednu porabijo kar 24 ur več kot moški, kar pomeni tri delovne dneve! Najnovejši podatki evropskega statističnega urada Eurostat govorijo, da povprečna Slovenka za gospodinjske obveznosti na dan porabi skoraj pet ur (4 ure in 57 minut), povprečen Slovenec pa le dve uri in pol (2 uri in 39 minut).
Ženske izgorevajo zaradi dela bolj kot moški. Pretirana delovna vnema se mora verjetno tudi kje poznati, zato smo dr. Barbaro Peče Breznik, specialistko medicine dela, prometa in športa povprašali, kako se dvojna preobremenjenost kaže na zdravju Slovenk. »Na preventivnih pregledih pregledujem prav te dvojno obremenjene ženske – zaposlene mame, in iz svojih izkušenj lahko rečem, da je žensk s sindromom izgorelosti več kot moških. Naj opozorim, da je ta sindrom zelo resna in huda poškodba zdravja, predvsem pa dolgotrajna, saj se v resnici dokončno oziroma trajno nikoli ne pozdravi. Gre za začaran krog, ko si nekdo naloži preveč oziroma mu to naredi nekdo drug, sam pa se ni pripravljen oziroma se ni sposoben pravočasno razbremeniti. Zlasti pri ženskah nad 40. let opažam, da imajo nekako vcepljene drugačne vrednote in da včasih prihajajo v navzkrižje same s sabo oziroma s svojimi privzgojenimi vrednotami.«
Še vedno patriarhalni odnosi. Dr. Barbara Peče Breznik pravi, da je imela srečo z možem, s katerim si gospodinjske opravke enakomerno porazdelita oziroma jih opravi tisti, ki prej pride iz službe in ima čas, a od svojih pacientk sliši, da so odnosi pri nas še zelo patriarhalni. »Želijo si več časa zase, saj jim nikakor ne uspe, da bi se tako dobro zorganizirale, kot so si postlali moški, recimo pri rekreaciji. Ženske vedno rečemo, da moramo najprej vse narediti, saj ima vse drugo prednost, zato nam zmanjka časa zase. Predvsem si želijo tudi malo pomoči in razbremenitve pri skrbi za otroke. Pri nas se še vedno razume, da bo samo ona znala poskrbeti za otroka, čeprav to sploh ni res.«
Visoko tveganje za srčni infarkt. Poleg tega se preobremenjenost z občutki nezadovoljstva in nezmožnostjo sprememb pozna tudi pri bolečinah v hrbtenici, glavobolih in želodčnih težavah, nedavno pa so raziskave bostonske bolnišnice pokazale, da je tveganje za srčni infarkt pri preobremenjenih ženskah kar za 88 odstotkov večje kot pri manj obremenjenih.
Več v Jani št. 10, 8. marca 2011
Tekst: TINA HORVAT, foto in fotomontaža: JAKA KOREN
