Japonce, ki so potresov vajeni in nanje dobro pripravljeni, je v petek ob 14.46 po njihovem času (6. 46 po našem) presenetil tako silovit potres, da ga ne pomnijo. Dosegel je 8.9 stopenj po Richterjevi lestvici, največ v japonski zgodovini. Sledil mu je uničujoč cunami z desetmetrskimi valovi, ki so pred seboj odnesli vse ter se zarili globoko v celino. Po celotni polobli, od Indonezije do Havajev in ZDA, so v obalnih krajih zazvonili alarmi. Že v prvih urah je bilo žrtev na stotine. Milijoni japonskih domov so ostali brez vode in elektrike, ko je po močnem potresu ubijalski val preplavil obalne kraje. Pobegniti mu ni bilo mogoče, rešili so se lahko le srečneži na višje ležečih območjih. V trenutku se je običajno življenje spremenilo v kaos. Val je odnašal avtomobile iz zgradbe, prizor je bil podoben koncu sveta. Mesta so se spremenila v prizorišče katastrofe brez primere.
Najhuje je prizadeto območje v prefekturi Mijagi severno od Tokija oziroma obalno mesto Sendaj z nekaj več kot milijonom prebivalcev, ki je 125 kilometrov oddaljeno ob epicentra v Tihem oceanu, kjer so valovi zrušili vse, kar so dosegli. Sledil je še velik požar.
Kot v mikserju.  Največ poročil je takoj po potresu prišlo iz Tokija. »Bil sem na podzemni železnici, ko se je vse začelo tresti. Počutil sem se, kot da sem se znašel v mikserju, tresenje se nikakor ni umirilo. Na moje veliko začudenje pa nihče ni postal paničen. Prav nasprotno, vsi so počakali, da se je tresenje umirilo in da smo lahko odšli na ulico,« je povedal eden od prebivalcev.
Masato Koizumi, sodelavec postaje CNN iz Tokija, je takoj po prvem silovitem sunku poročal, da je bil ta neverjetno močan in da je trajal, kot se mu je zdelo, neskončno dolgo, nato pa so se močni sunki nadaljevali še pet ur, vsakih nekaj minut. »Bilo je grozljivo,« je dejal. »Računalniška povezava je kljub temu še delovala, zato sem ostal za pisalno mizo. Vse, kar je bilo v sobi, je pristalo na tleh in se je premikalo sem in tja. Japonska televizija je takoj sporočila, da se približuje cunami z desetmetrskimi valovi.«
Prizori so bili povsod kaotični. Znameniti televizijski stolp v središču Tokija, podoben pariškemu Eifflovemu, se je zaradi sunka ukrivil. Plinska napeljava se je na več mestih prekinila, izbruhnilo je nekaj požarov. Zgradbe so v popolnem neredu, a restavracije so ostale odprte. Police v trgovinah s hrano so se sesule in na tleh je nastala poplava iz razbitih steklenic. A že prve novice so potrdile, da se je nekaj mnogo hujšega zgodilo v severnejših krajih.
»Več potresov sem že doživel v Tokiu, a ta je bil drugačen. Zgradbe so se dobesedno majale, zdelo se je, kot da jih vozijo na traktorju. Bili smo zelo prestrašeni, saj nismo mogli iz pisarn,« je poročal Britanec Robert Eveden za britansko televizijsko družbo. »Videti je, da je po ulicah precej škode, voda na nekaterih mestih brizga iz cevi, a že v nekaj urah so delavci precej poškodb popravili. Tu so namreč na potrese izredno dobro pripravljeni. Sliši se nenavadno, a v Tokiu se počutim dokaj varno.«
Ustavili so jedrske elektrarne. Prva poročila so tudi potrdila, da v nobeni od japonskih jedrskih elektrarn niso zaznali hujših poškodb ali sevanja v okolici. Zgradbe so načrtovane tako, da prenesejo še mnogo hujše premike. Kljub temu so jih ustavili in se pripravili na morebitno evakuacijo prebivalstva.
Japonska je povezana s progami hitrih vlakov, ki vozijo več kot 240 kilometov na uro. Vsi so se morali ustaviti, saj bi sunki lahko ogrozili potnike. Nekaj vlakov je iztirilo, v valu pa je izginila ladja z več kot sto potniki. Ustavil se je letalski promet. Reševanje bo trajalo še zelo dolgo.

Potres je bil šesti najmočnejši, odkar jih seizmologi merijo.

 

Je za potres kriva luna?
19. marca se bo Luna najbolj približala Zemlji v zadnjih osemnajstih letih. Čeprav je bilo v času japonskega potresa do tako imenovane »super lune« še dva tedna, številni mislijo, da je prav ta pojav povzročil katastrofalni potres na Japonskem in številne manjše pred tem. Nedavno so se močno stresla tudi tla v novozelandskem mestu Christchurch.
Je med podobnimi pojavi mogoče najti povezavo? Tudi leta 2005 je cunami natanko dva tedna pred skoraj enakim položajem Lune udaril ob indonezijsko in druge obale v tistem delu sveta ter vzel 230 tisoč življenj. Gre le za naključje?
Znanstveniki so pojav že zanikali in ga imajo za praznoverje. Luna bi le težko imela takšen vpliv na zemeljsko površje, trdijo. Povzroči lahko povečano plimovanje ali pospeši morske tokove, a doslej drugačni vplivi niso bili dokazani.
Izraz »super Luna« se je razširil po zaslugi astrologov, ki tako označujejo položaj, ko se Luna najbolj približa Zemlji na svoji eliptični poti. Ugibanje, da to s seboj prinaša močne potrese, orkane in druge vremenske katastrofe,  je že staro.
Nasin astronom Dave Williams je pojasnil, da ni nikakršnega razloga za preplah in da bo polna luna prav takšna kot vse dosedanje. Gre v resnici le za malenkostno odstopanje, ki ne znaša več kot en ali dva odstotka. Bližine ni mogoče zaznati drugače kot z res natančnimi meritvami.  Luna obkroži Zemljo v 29 dneh in pol, zato najbližjo točko do Zemlje doseže enkrat mesečno. Lunina orbita se neprestano nekoliko spreminja, s tem pa tudi razdalja med Luno in Zemljo, a le neznatno, poudarja Williams. »19. marca bo morda le za pol odstotka bližje kot vsakih 18 let, kar je res zanemarljiva razlika.«