Največ dvomov in strahov so odkritja v zvezi z matičnimi celicami sprožala zaradi poseganja v človeško genetiko. Etične pomisleke ves čas poznajo tudi znanstveniki, a bolj kot strahove vidijo v raziskavah priložnost za razvoj medicine, s katerim bodo nekoč postale rutinske danes še nepredstavljive oblike zdravljenja ljudi in živali.
Enega od tovrstnih poskusov so v zadnjem obdobju opravili na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, predstavil pa nam ga je prof. dr. Gregor Majdič, raziskovalec in izredni profesor, vodja projekta, v okviru katerega so razvili novo metodo zdravljenja psov z matičnimi celicami.
Regeneracija tkiva. Celice delimo na odrasle in matične, je razložil dr. Majdič. Matične celice bi lahko imenovali tudi izvorne ali zarodne, saj jih pri ljudeh ali živalih vzamejo iz zarodka, ko ta še ni oblikovan in ga sestavlja le nekaj celic. Razvijejo se lahko v katerokoli tkivo.
Šele pred nekaj leti so odkrili, da je tudi pri odraslem človeku in živali v tkivih mogoče najti matične celice, na primer v kostnem mozgu, možganih, maščobnih in nekaterih drugih tkivih. Njihova funkcija še ni povsem znana, domnevajo pa, da lahko pomagajo pri regeneraciji oziroma obnovi tkiva. Prav v tem je velik potencial za zdravljenje številnih obolenj.
Nazoren primer je lahko naslednji: pes ima poškodovan sklep, neko tkivo se je uničilo, telo ga ne more obnoviti. »Lahko pa ga obnovimo z matičnimi celicami,« je povedal dr. Majdič. »Možnosti sta dve. V laboratoriju je mogoče razmnožiti celice, ki so enake kot v sklepu, nato pa jih vnesejo v sklep, kar se že uporablja v humani medicini. Druga možnost, ki smo jo začeli uporabljati tudi na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, pa je, da v sklep neposredno vnesejo matične celice.«

Več v Jani št. 12, 22. 3. 2011