Občina Prološac, ki je približno pet kilometrov oddaljena od Imotskega in ki leži v srcu Dalmatinske zagore, kjer je maša zakon, duhovnik pa nad vsemi zakoni, ima 700 prebivalcev in tri cerkve. Skratka pobožen kraj in zapriseženi verniki. V zgodbi o pohotnem župniku iz župnije sv. Mihovila pa je še najzanimivejše to, da so patru Anteju Maduniću njegovi krajani tako rekoč že oprostili vse grehe. Kaj to pove? Verjetno to, da je postala spolna dejavnost duhovnikov dovoljena in tako rekoč stvar folklore, vse dokler poteka v (javni) tajnosti. »Tudi pater Madunić je samo človek,« kljub vsej sramoti poudarja večina faranov Prološca, vso jezo zaradi razkrite skrivnosti pa zdaj stresajo – na koga drugega kot – na novinarje. Prepovedali so jim vstop v mesto, ulice so polepili s plakati z grožnjami novinarjem, tem pa zabičali, naj nikar več ne blatijo njihovega župnika. Nesramni novinarji, ki so razkrili njihovo skrivnost, so v Prološcu nezaželeni.
Jasno je, da pater Ante Madunić ni nedolžno jagnje in žrtev pohotnih meščank, ki jim je, mimogrede povedano, kupoval kartice za mobilne telefone, lizike, cigarete in celo škorenjce. Ve se tudi, da je imel dobro izdelan sistem zapeljevanja in za ta namen kar nekaj mobilnih telefonov. V sedmih mesecih je poslal 22.000 sporočil SMS, kar je, če verjamete ali ne, približno 3140 sporočil na mesec oziroma nekaj več kot sto na dan.
Neverjetno! Duhovnik je torej pošiljal povprečno po 105 sporočil SMS na dan. Če je za vsako sporočilo porabil tri minute, je za tipkanje porabil po pet ur na dan. Maša, tipkanje, krst, otipavanje, tipkanje … je bila menda Antejeva dnevna rutina.
Čudno je, da se njegovim ovčicam ne zdi nič strašnega, da so ta sporočila vsebovala povabila na seks s podrobnimi opisi koitusa in fotografijami župnikovega otrdelega spolnega uda. Denar za protiusluge – odgovarjanje na sporočila sms in druge igrice ter prave spolne odnose – jim je puščal pod grmovjem, na drevesih in pod balkoni. Pater Madunić je priznal, da je s farankami seksal tudi v župnijskem uradu, kot olajševalno okoliščino pa navedel dejstvo, da ni tega »nikoli počel v troje«. Morda je to olajševalna okoliščina v nebesih, kdo ve. Župnik se zdaj brani s trditvami, da so se mu dekleta ponujala in da so od njega skorajda zahtevala, da izpolnjuje njihove pohotne želje. Radodaren je bil seveda z denarjem, ki ga je dobival od faranov. Glede tega je, kot kaže, prekosil samega patra Ljubomira Šimunovića, ki je služboval v Runovićih in ki je pred šestimi leti z denarjem, ki so ga prostovoljno prispevali njegovi farani, plačeval vroče telefonske linije in za to porabil okrog 200.000 kun, zaradi česar so ga njegovi predpostavljeni odstavili s položaja župnika. A tudi verniki iz Runovićev so se zbrali na pravih demonstracijah in odločno sporočili: »Če je pater Ljubo trošil denar za vroče telefonske linije, se vas to prav nič ne tiče, saj je trošil naš denar!«

Več v Jani št. 37, 13.9.2011