Pogovor o različnih družinah. »Ana ima dva očka. Očka Danči ima rjave lase in rjave oči. Zelo je velik. Očka Tjaž ima rjave lase in modre oči. Še večji je.« Tako se začne zgodbica Očka, ki je bila natisnjena v marčevski številki otroške revije Ciciban. Zgodbica izpod peresa upokojene novinarke Maje Lupša opisuje vsakdanjik deklice, ki odrašča v istospolni družini. In ta vsakdanjik se v ničemer ne razlikuje od kateregakoli dneva kateregakoli od vrstnikov: gre v vrtec, gre z očkom v mesto, skupaj kuhajo kosilo, se igrajo, ob sobotah pospravljajo hišo in očka ji prebereta pravljico za lahko noč. V Cicibanu so v drobnem tisku pod zgodbico zapisali, da bo zgodba morda spodbudila pogovor o različnih družinah. Verjetno si niso mislili, da bo debata tako vroča in tako brez zadržkov. Toda v opombah pod zgodbo v Cicibanu je zapisano tudi, da je za otroke najpomembnejše, da imajo ob sebi ljubeče starše in varen dom.
Besede, ki se krešejo v internetnih forumih, so daleč od ljubečnosti in varnega doma. Dogaja se celo, da se jezik forumov, zanj vemo, da je brezkompromisen in neposreden, prenaša v javni govor. Članica Civilne iniciative za družino in pravice otrok Vesna Vilčnik je v izjavi za javnost, prebrani ob igrišču za minigolf ljubljanskega parka Tivoli, izjavila, da je zgodba »spolna zloraba otrok«, saj nasilno posega v spolne predstave otrok in jim prefinjeno vsiljuje nove spolne vzorce. Hude obtožbe za simpatično zgodbo o deklici.
Morebiti bi zgodbica ostala popolnoma neopažena, če ne bi bili pred referendumom o družinskem zakoniku. Malo pa k odzivu doda dejstvo, da je tovrstna otroška literatura pri nas skorajda nepoznana, zato se pred referendumom odpira debata o otroških knjigah. Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske knjižnice in Oddelka za otroke in mladino Knjižnice Oton Župančič, poudarja, da je »pomanjkanje tovrstne literature precejšnje. Veseli bi bili, če bi se tematike lotil kakšen slovenski avtor, a se zdi, da je to kljub vsemu prevelik tabu.

Več v Jani št. 11, 13.3.2012