Niso namreč napovedali potresa v L'Aquili leta 2009 in so tako krivi nenaklepnega uboja. Obsodba je še enkrat odprla debato, ali lahko potrese napovedujemo.
Napovedovalec sejal paniko, znanstveniki mirili. Gioacchino Giuliani, fizik, zaposlen na inštitutu za jedrsko fiziko v Grann Sassu, je sredi marca 2009 s kombijem krožil po mestu Sulmona, nekaj kilometrov od L'Aquile, in po zvočnikih opozarjal prebivalce, da se bo zgodil velik potres. To naj bi ugotovil z merjenjem radona. Višje koncentracije radona naj bi bile eden od predpotresnih znakov. Toda župan je bil jezen, ker povzroča paniko, in ga je s pomočjo policije odstranil. »Rekli so mi, da sem imbecil,« je kasneje povedal za italijanske medije. 24. marca je v intervjuju še enkrat ponovil, da se bo zgodil velik potres. Ker je v mestih, kjer naj bi se to zgodilo, zavladala panika – tudi zato, ker so že nekaj mesecev čutili veliko šibkih potresnih sunkov –, se je vlada odločila, da tja pošlje nacionalno komisijo za napovedovanje in preprečevanje velikih tveganj italijanske civilne zaščite. Sedem strokovnjakov so je zbralo v L'Aquili, da bi ocenili razmere. 31. marca 2009 so prebivalcem na tiskovni konferenci povedali, da je že res, da je veliko šibkih potresnih sunkov, a so pač na zelo potresnem območju in ti sunki niso nič nenavadnega, bodo pa razmere še naprej spremljali. Ob tem je Guido Bertolaso, takrat predsednik civilne zaščite, še poudaril, da »mednarodna znanstvena srenja meni, da ni mogoče napovedovati potresov«. Teden dni pozneje je območje stresel potres. Umrlo je 308 ljudi. Gmotna škoda je bila gromozanska.
Pretekli teden so vseh sedem članov komisije, ki je nekaj dni pred potresom mirila prebivalce, obsodili na šest let zapora in dobrih deset milijonov evrov kazni, ker naj bi bili krivi za nenaklepni uboj in ogrožanje iz malomarnosti. Tožilec je očitno dokazal, da so izjave članov komisije prebivalce prepričale, da jim ni treba ponoči zapuščati svojih domov. In potem so umrli v nočnem potresu.
Ogorčenje znanstvenikov po vsem svetu. Znanstveniki vsega sveta so ogorčeni. Eden izmed obsojenih znanstvenikov, 74-letni fizik Claudio Evo, je izjavil, da je obsodba zelo italijanska in zelo srednjeveška. Enzo Boschi, tudi obsojeni znanstvenik, ki je bil takrat vodja italijanskega geološkega in vulkanološkega inštituta, je izjavil, da se počuti kot Galileo, ko so mu v Vatikanu leta 1633 sodili, ker je trdil, da se Zemlja vrti okoli Sonca.
Šokirani so tudi slovenski seizmologi. »Obsodba res nima nobene zdravorazumske podlage. Sliši se absurdno, da so znanstveniki obsojeni za uboj iz malomarnosti. To ima lahko hude posledice,« meni direktor urada za seizmologijo pri agenciji za okolje Andrej Gosar. Pravzaprav jih že ima: večina znanstvenikov, ki je sodelovala v državnih komisijah za varovanje pred naravnimi nesrečami, je odstopila. Preprosto si ne upajo več delati, saj bi bili lahko tudi oni obsojeni na zaporno kazen, če bi denimo napačno napovedali poplavo, požar ali celo točo. »Problem je v tem, da je percepcija družbe dandanes taka, da je za vsako stvar, ki se zgodi, treba najti odgovornega in ga kaznovati. To za družbo predstavlja katarzo in ustvarja lažen občutek, da lahko vse obvladujemo. Narava pa nam vsak dan dokazuje, da nekaterih naravnih nesreč nikoli ne bomo mogli napovedati. Lahko napovemo orkan, lahko napovemo deževje, potresa pa ne moremo napovedati,« razmišlja Gosar.
