Klimatske spremembe, tujerodne živalske vrste, uvoz eksotične hrane in izdelkov ter spremenjena politika nadzora nad trgu prinašajo mnoga tveganja za naše zdravje. Zaradi njih se bomo srečali z boleznimi, ki smo jih že pozabili, tistimi, ki jih pri nas doslej nismo poznali, in morali prej ali slej prilagoditi naš življenjski ritem, opozarja Milan Krek, dr. med., specialist javnega zdravja, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper.
»Javno zdravje niso le zdravstveni sistem, cepljenje in pregled pri zdravniku,« poudarja Krek dejstvo, ki ga javnost pogosto prezre. »Gre tudi za kvaliteto zraka, pitne vode, hrane, nivo stresa, rekreacijo, ki si jo privoščimo, kvaliteto bivalnega okolja. Na zdravje močno vplivajo tudi klimatske spremembe in ekstremno vreme, ki je zaradi njih pogostejše.«
Kako torej ekstremno vreme vpliva na zdravje ljudi?
Že nekaj let je očitno, da so klimatske spremembe dejstvo, tako kot so vedno tudi bile. Kateri strokovnjaki imajo prav glede vzrokov zanje, bo pokazal čas, s posledicami pa se bomo morali spoprijeti tako ali drugače. Vzemimo poplave, denimo. Nič nenavadnega več ni, če so pod vodo cele pokrajine po Češki, Romuniji, Nemčiji, Italiji, tudi pri nas smo se z njimi že večkrat srečali. Te poplave, ki so velikokrat tudi posledica nespametne regulacije rek v preteklosti, imajo velike zdravstvene posledice. Voda je takrat dvomljive kakovosti, prekuhavati pa jo je težko, če je kuhinja pod vodo. Ljudje in hiše so v nenehnem kontaktu z odpadno vodo, kar poplavna voda vsekakor je. Ko velike reke prestopijo bregove, so polne industrijskih in komunalnih odplak, voda pa je polna mikroorganizmov, kot so Escherichia coli, salmonela itn. Že samo zato je poplava za zdravje zelo nevarna.
Drug vremenski ekstrem pa je suša, ki je prav tako nevarna.
Spremenjen je tudi padavinski režim. Že zadnjih nekaj let imamo suho poletje, kar pomeni več prašnih delcev, ki onesnažujejo zrak. Lahko se nam zgodi, da tekoče vode ne bo več toliko kot danes in bomo morali loviti dež, takrat ko bo padal, in ga potem smiselno uskladiščiti ter porabiti. Premisliti bomo torej morali o kvalitetni vodi iz deževnice in podobno. Podtalnica je onesnažena in tudi tega ne bomo rešili v enem dnevu. Strokovnjaki namreč napovedujejo Sloveniji v prihodnosti podnebje, kakršno je danes v Libanonu. Mogoče so pri suši najopaznejše posledice v kmetijstvu, a tudi v zdravju ljudi se kaže kopica problemov. Zelo visoka temperatura običajno prinese zaradi onesnaženega ozračja povišan ozon, ki draži sluznico dihal in povzroča vnetja. To pa pomeni poslabšanje stanja pri astmatičnih bolnikih, pri ljudeh s kronično obstruktivno boleznijo pljuč in tudi srčnih bolnikih. Visoka temperatura je problem že sama po sebi, saj deluje zelo stresno na ves organizem. Večje so obremenitve pri delu, moteno je spanje, pri gibanju telo porablja ogromno energije s tem, ko se poskuša hladiti, zato je treba uživati veliko tekočine. Ljudje pa v vročini še raje posežejo po kakšnem hladnem pivu, ki jih kot diuretik še dodatno dehidrira. Potenje je edini način, kako se telo pri takih temperaturah lahko ohlaja, zato potrebujemo dovolj tekočine. Če nimamo dovolj vode v telesu, da bi se lahko potili, pride do pregrevanja, nezavesti in tudi smrti. Francozi so ravnokar potrdili, da se pri temperaturnih vrhuncih močno povečata obolevnost in umrljivost. Predvsem so nevarni za majhne otroke in starejše, srednja populacija je očitno zdravstveno še dovolj trdna, da jih prenese.
