Pri težavah, ki jih povzročajo glivice, je diagnostika v uradni medicini še vedno šibka. Večina krvnih ali mikrobioloških testov ni zanesljiva, zato se čedalje več ljudi zateka k bioresonanci, ki velja za precej zanesljivo pri diagnosticiranju glivičnih okužb v telesu. O tem smo se pogovarjali z Darinko Strmole, dr. med., iz ordinacije za celostno zdravljenje in bioresonanco v Trebnjem.
Koliko so glivice razširjene v današnjem času?
Občutek imam, da je večji delež ljudi obremenjen z glivami. Če se zavedajo ali ne, so taki skoraj vsi, ki se zavestno ne trudijo z izbiro zdrave hrane, ki podpira uravnoteženo črevesno floro. Imunski sistem človeka blago obremenitev še obvlada, ko pa ne zmore več – na primer po virozah, antibiotični terapiji, izpostavljenosti različnim kemičnim snovem, operacijah, večjih telesnih ali čustvenih naporih – se pojavijo blažji telesni znaki slabega počutja in večje utrujenosti. Če pa stanje traja dlje in je imunski sistem obremenjen še z drugimi »vsiljivci«, se začenjajo kazati resnejše težave.
Kako pogosto jih diagnosticirate pri svojih pacientih?
Seveda navadno ljudje iščejo pomoč v moji ordinaciji, ko imajo že težave, ki jim ne vedo vzroka, pogosto pa tudi laboratorijski testi in zdravniški pregledi niso pokazali vzrokov zanje. Tako je med mojimi pacienti zelo velik (kar 80– 90 odstotkov) delež tistih, pri katerih ugotovimo obremenitev z glivami. To pa seveda ne pomeni, da je statistika enaka tudi v splošni populaciji.
Kaj so po vašem vzroki za takšno stanje?
Sodoben način življenja in prehranjevanja, kjer prevladujejo predelana neživa hrana in sladkani napitki, pogosto uživanje antibiotikov, redna ali občasna kortikosteroidna terapija, kontracepcijske tablete in druga sintetizirana zdravila, ki zelo vplivajo na ravnovesje črevesne flore. V teh za koristne mlečnokislinske črevesne bakterije neugodnih okoliščinah so v boju za prevlado v črevesni flori zmagovalke glivice ali škodljive patogene bakterije. Tudi zdravila, ki močno oslabijo imunski sistem, kot so kemoterapevtiki in nekatera druga, omogočajo zelo močan razrast gliv. Stresno življenje, ki ne upošteva potreb organizma po rutini dnevnih obrokov, spanja, gibanja in razvedrila, vodi v stanje, ko telo ne more zagotavljati ravnovesja. Pri številnih ljudeh je delavnik posvečen delu, preostale potrebe organizma pa zadovoljujemo mimogrede in če imamo čas, pogosto pa proste dni ob koncu tedna in dopusta ljudje posvetijo obilnim obrokom, ponočevanju namesto zdravi aerobni telesni dejavnosti, počitku in skrbi zase.
Kako resno lahko glivice ogrozijo zdravje?
Pogosto se ljudje ne zavedajo, da so obremenjeni z glivami, vendar njihov imunski sistem intenzivno dela, da omejuje njihovo čezmerno rast. To je tako, kot bi naš imunski sistem kot vojskovodja nenehno vodil bitko in bi od njega pričakovali, da vedno pravočasno prepozna še tako majhne in zakrinkane sovražnike, ki vdirajo po skritih poteh (virusi, bakterije, strupi ali pa rakaste celice). Še tako močan in bister vojskovodja ter njegovi vojaki bi po določenem času omagali. Tako se dogaja tudi v našem telesu. Imunski sistem obvladuje okužbo največkrat v prebavilih. Ko ne zmore več, se lahko glivična okužba širi tudi v medceličnino ali organske sisteme in tedaj je obremenitev telesa lahko že ogrožujoča. Glive ne samo, da črpajo hrano, namenjeno telesu, in izčrpavajo energijo, temveč izločajo tudi zelo močne toksine, ki jih morajo nevtralizirati jetra in drugi izločevalni organi. Skratka, blaga sistemska glivična infekcija ni nevarna. Ker pa močno zaposluje naš imunski sistem, se nikoli ne ve, kako dolgo jo bo zmogel obvladovati. Ko je gliva že razširjena, se pojavljajo slabo počutje, napihnjenost in motnje prebave, omotičnost, celo depresija, pogosti infekti, in tedaj je zadnji čas za ukrepanje, čeprav laboratorijski testi še ne potrjujejo okužbe z glivami. Če nočemo upoštevati, da telo kliče k spremembi, se domine obrambe imunskega sistema lahko začnejo podirati.
