Zmedo je naredila prehranska industrija, ki nam je življenje sicer olajšala, a na račun našega zdravja, pravi mag. Mojca Vozel, raziskovalka prehrane otrok in doktorska študentka antropologije, predvsem pa mati štirih fantov. K raziskovanju so jo spodbudile bolezen in resne težave, ki so jo pestile v zgodnjih dvajsetih letih; medicina ji namreč ni znala pomagati.
Najprej je pet let samo brala in ni prišla nikamor. »Nisem vedela, kaj je res. Potrebovala sem čas, da sem ugotovila, kaj je propaganda, kaj produkt postindustrijske družbe in kaj resnično deluje.« Največji problem namreč ni hrana sama po sebi, temveč to, kaj z njo počnemo. »Ne razumemo, kako vpliva na naš hormonski sistem in na črevesje, ki je dejansko imunski sistem. Generacije otrok imajo danes poškodovano črevesje, kar vpliva na učenje, delovanje možganov in na sam imunski sistem.«
Mleko je bela kri
Ko se je leta 2006 izšolala za svetovalko pri mednarodni zvezi za dojenje La LecheLeagueInternational, jo je povleklo še globlje, v medicinsko in antropološko raziskovanje vplivov materinega mleka in hrane na zdravje otrok. »Začela sem raziskovati materino mleko – kako deluje in katere hranilne snovi vsebuje. Nato pa še živalsko mleko in njegov vpliv na imunski sistem. Ugotovila sem, zakaj naše babice mislijo, da je živalsko mleko zdrava hrana, in imajo prav, in zakaj moderne mamice mislijo, da je alergen številka ena, in imajo tudi prav. Mleko je bela kri, to ve vsaka doječa mamica. Iz zgodovine je znano, da so Hipokrat in dolga vrsta drugih zdravnikov črevesna obolenja zdravili z mlekom. Današnji otroci pa pijejo procesirano mleko. Vse pasteriziramo in obdelujemo pri visokih temperaturah, od umetnega mleka za dojenčke naprej. Črevesje tega živila ne prepozna več. Izgube hranilnih snovi so velike; 50-odstotna izguba kalcija, ogromne deformacije beljakovin, propadajo encimi, ki ne prenesejo več kot 42 stopinj. Številne študije in poskusi zdravnikov dokazujejo, da so pred sto leti zdravniki dobro vedeli, da je pasterizirano mleko okvarjeno, prizadeto živilo in eden glavnih vzrokov za propadanje zob – v nekaterih primerih bolj kot sladkor – in slinavke. Z manj mastnim pasteriziranim mlekom si lahko nakopljemo resne zdravstvene težave, denimo diabetes in holesterol. Kar nekaj slovenskih družin je iz svoje prehrane izključilo toplotno obdelano in sterilno trgovinsko mleko ter prisegajo na surovo mleko. Vendar pa se mora vsak o neoporečnosti uživanja surovega mleka dobro poučiti.«
Zasvojeni s sladkorjem
Za nami, pravi, je 60, 70 let medijske propagande, ne vemo več, kaj je res, kaj ni, mnogi se sprašujejo, kaj sploh še lahko jedo. »Večina ljudi je v stiski, ker ne vedo, kakšno hrano dati svojemu otroku, izgubljamo se v poplavi informacij, med katerimi je pri večini zadaj komercialni interes. »Mislim, da se morajo tisti, ki si želijo res pomagati, poučiti sami.« Ko je pozdravila sebe, je natančno vedela, kako mora hraniti svoje otroke. »Na prvem mestu so naravne maščobe – surovo maslo, surovi kisla in sladka smetana, domača živalska mast, hladno stisnjena olivno, laneno, kokosovo, orehovo, bučno in drugo biološko predelano hladno olje, hladno stisnjeno prvovrstno ribje olje, prečiščeno maslo ghee, mastni sadeži, kot je avokado, surov jajčni rumenjak ... To tako zelo poudarjam, da so me nekateri že siti. V materinem mleku je, poleg drugih sestavin, več vrst maščob, zelo pomembne so nasičene, več ko jih je, boljši nevrološki razvoj lahko tak otrok doseže in njegov imunski sistem deluje bolje. Danes so cele generacije otrok po dojenju odvisne od sladkorja v vseh oblikah, dobijo pa premalo naravnih maščob. Mnoge mame rečejo, da bi njihovi otroci jedli samo makarone – celo brez omake, bele žemljice, pecivo – ti otroci so zasvojeni s sladkorjem. Vse našteto se namreč presnavlja enako kot sladkor. Zaskrbljeni so tudi, ker tak otrok ne je sadja in zelenjave. Ne potrebuje ju, ker s sladkorji in ogljikovimi hidrati dobi dovolj energije. Sit sicer bo, razvijal se bo pa slabo, tudi njegov imunski sistem bo verjetno slabši. Edini sladkor, ki ga lahko odrasel ali otrok veliko poje, je naravni med, ki ga niso segrevali, da bi ga lahko točili v kozarce, in se v prebavilih spremeni v encime. Med vsebuje vrsto odličnih hranilnih snovi, stara ljudstva so ga imela za sveto hrano, eden od glavnih sladkorjev v njem je fruktoza, sadni sladkor. Toda pozor, to ne pomeni, da je zdrava tudi procesirana fruktoza. Ta je za prebavo otroka še bistveno slabša kot navaden beli ali rjavi sladkor. Poznam veliko mam, ki so jim rekli, da je beli sladkor slab, pa so namesto tega kupile fruktozo. Če bi jo dobili presno, skupaj s sadjem ali nesegretim medom, bi bilo super, ampak industrija jo pogosto procesira. Procesirana fruktoza se prebavlja kot alkohol, znakov opitosti sicer ni, pojavljajo se pa nervoza, zmedenost, hiperaktivnost otrok, poškodbe organov, kot sta slinavka in jetra. Pediater, endokrinolog, prof. Robert Lustig, ima na spletu odlično predavanje o tem, kako že generacije otrok uničujemo z uživanjem vseh vrst sladkorja.«
