V Ravnah, kjer je vstop v podzemne rove, so mi povedali, da smo Slovenci poleg Nemcev najpogostejši obiskovalci te najnovejše svetovne atrakcije, ki nekaterim ne da spati. Tisti, ki o njej ne dvomijo (več), prihajajo na obisk in zagotavljajo, da koristi njihovemu zdravju.
Podzemno zdravilišče. Kako so piramide narejene, kje stojijo in kaj to pomeni, so prav tako vprašanja, na katera bo šele treba odgovoriti. Nekaj pa je dejstev, ki so znana in potrjena in lahko koristijo današnji nam in našim zanamcem. Če bomo seveda dovolj pametni za to. Zakaj? Zato, ker podzemni labirint človeku nudi neverjetne pogoje za izboljšanje zdravja. Ena od teorij namreč pravi, da so piramide in prostori pod njimi (morda pa tudi v njih) služile za zdravljenje oziroma vzdrževanje zdravja. Vse to lahko preberete na spletnih straneh, če v iskalnik napišete bosanske piramide. Ali boste verjeli ali ne, je odvisno od vas. Mene in mojo prijateljico Joži so prepričali že pred tremi leti. Zdaj sva bili tam zato, da poskusiva zdravilno moč stvaritev nekdanjih civilizacij. Nisva se najavili, nihče naju ni pričakoval. Pripeljali sva se pred vhod v podzemne rove v Ravnah, kjer so podjetni Bosanci že lani postavili nekaj lesenih hišic za prodajo knjig in spominkov. In ob strani tiste grde nujne zelene zabojnike, stranišča. Pokazalo se je, da so pred vhodom v rove vedno ljudje, ki vam bodo pomagali z nasveti in pojasnili, kdaj so vodeni ogledi (čeprav se je o tem najbolje dogovoriti po spletu). Plačali boste pet bosanskih mark (2,5 evra), na glavo vam bodo dali čelado in vas peljali v notranjost, kjer vam bodo razložili, kako so rove začeli čistiti, na kaj so pri tem naleteli, kako so si najdbe razlagali in tako naprej.
Zdravilna komora. Z Joži sva imeli srečo. Mladenka, ki vodi skupine obiskovalcev, naju je peljala, kamor sva hoteli: v podzemno dvorano, ki ji pravijo zdravilna komora. Tam naju je pustila in nama razložila, da lahko sami prideva ven tako, da samo slediva oznakam proti izhodu. Pred tremi leti to ni bilo mogoče. Pa najbrž lani tudi ne. Resnici na ljubo, nama niti ni bilo do tega, da bi po rovih hodili sami. Poleg glavnih je namreč tudi več stranskih, nekateri so med sabo povezani, drugi spet ne. Izgubiš se lahko zelo hitro. Vsi rovi, kjer hodijo obiskovalci, so seveda osvetljeni. Na nekaterih mestih pa je kljub temu kar temačno.
Prišli sva torej do zdravilne komore. Na lesene trame, ki podpirajo strop rova, je nabitih nekaj informacij, ki pojasnjujejo, zakaj je ta del rovov zdravilen za ljudi, zakaj naj bi tako vplival na človeško telo. Ob steni so nabite deske, klop, ki je prevlečena s tanko peno, da ne sedeš na vlažen les. In sva sedli. Človek ne ve, kaj naj si misli, kaj naj pričakuje. Res je, da tam nisem bila prvič, a vendar je bilo zdaj drugače. Bili sva samo dve in samo midve sva vdihavali tisti zrak. Že pred tremi leti sem se počutila odlično, ko sem prišla iz rovov, drugič prav tako. Zdaj pa je bilo posebno. Mladenka, ki naju je pripeljala v komoro, nama je rekla, da sva lahko notri, kolikor dolgo želiva. Zdelo se mi je, da vdihujem samo zdravje. Saj vem, veliko tega lahko pripišem svoji, ne ravno siromašni domišljiji.
