V dvorani državnega zbora so prejšnji ponedeljek Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenije, Branimir Štrukelj iz sindikata za vzgojo in izobraževanje ter Marjan Hribar z ministrstva za gospodarstvo, razvoj in turizem pod vodstvom nevladne organizacije Umanotera javnosti, predvsem civilno-nevladnim organizacijam in političnim strankam, predstavili svoje bojazni in resnico glede mednarodnega trgovskega sporazuma TIPP, ki ga sprejemajo Evropska unija in Združene države Amerike. A pozor! Ne mešajmo trgovinskih sporazumov, čeprav so, roko na srce, vsi pretresljivi za ljudi in naravo. Trenutno se EU pogaja o sklenitvi sporazumov z ZDA (TTIP), Kanado (CETA) in številnimi drugimi državami (TISA). Vsem je skupno eno: očitno bodo postavili trgovino in trgovanje nad človeka in okolje.
Netransparentna pogajanja. Javnost in celo izvoljeni politični predstavniki nimajo omogočenega primernega nadzora. Predstavniki držav članic, ki sodelujejo v pogajanjih, lahko v omejenem obsegu, v t. i. varnih sobah, kjer imajo na voljo samo nekaj ur, pregledajo več tisoč strani tehnične dokumentacije, brez možnosti beleženja ali kopiranja dokumentov. Se razumemo? Prebirajo nekaj, kar je strokovno, podrobno, pa o tem ne smejo niti govoriti. Tudi evropski poslanci nimajo možnosti dostopa do vsebin in bodo, ko bodo sporazumi pripravljeni, o njih pač glasovali po načelu vzemi ali pusti.
Civilna družba nima nikakršnih možnosti, da bi vplivala na vsebino sporazumov. Evropska komisija je opravila nekaj javnih posvetovanj, med njimi sta bili dve bolj znani. Prvo je bilo o pripravi sporazuma TISA, drugo pa je bilo namenjeno mehanizmu ISDS. Javnost namreč močno nasprotuje vključitvi tega mehanizma v TTIP in CETO, zato je bilo v okviru posvetovanja skoraj 150.000 odzivov. Največ doslej! Kljub visoki odzivnosti in močnim nasprotovanjem je komisija nadaljevala pripravo CETE in v končnem tekstu, ki ga ni moč več spreminjati, so celo ohranili mehanizem ISDS (o tem pozneje). Kdo ima koga za norca?
Korporacije pa so po drugi strani močno vpete v pripravo sporazumov in so v nekaterih primerih sedele v organih, ki so svetovali pogajalcem. Komisija je združenja in korporacije tudi neposredno povabila, naj oddajo svoje predloge in pričakovanja v zvezi s pripravo sporazuma TTIP.
Evropska komisija – zaradi bojazni, da bi katera izmed držav zavrnila sporazuma – vztraja, da ratifikacija ni potrebna, vendar temu nasprotujejo nekatere države članice. Sporazume tako v veliki meri oblikujejo uradniki evropske komisije, ki niso neposredno izvoljeni predstavniki. Nacionalni in evropski poslanci, ki to so, pa v postopku sprejemanja sporazumov na vsebino nimajo vpliva. Na voljo jim ostane le zavrnitev celotnega sporazuma.
Mehanizem ISDS je za številne ekstremno sporen. Investor-state dispute settlement (ISDS) je mehanizem, s katerim bi tuji investitorji, največkrat so to multinacionalne korporacije, lahko tožili države za izgubo dejanskega ali samo potencialnega dobička. Tožbe obravnavajo na posebnih trgovinskih sodiščih, o sporu odločajo trije arbitri, na odločitev sodišč se ni mogoče pritožiti. Stroški postopkov in morebitne odškodnine se krijejo z davkoplačevalskimi sredstvi. Če država sprejme predpise oziroma zakone, ki bi lahko zmanjšali dobiček tujim investitorjem, lahko korporacije te odločitve izpodbijajo na mednarodnih sodiščih in se tako izognejo domačim sodiščem. Skrb zbuja, da število tožb v zadnjih letih izrazito narašča, saj je čedalje več vladnih ukrepov, ki jih izpodbijajo korporacije.
Korporacije napadajo predpise za zaščito okolja, zdravja ljudi in socialnih pravic. V letu 2013 je bilo trinajst primerov, ko so tuji investitorji tožili Češko in Španijo. Švedsko podjetje Vattenfall toži Nemčijo, ki je (po jedrski nesreči v Fukušimi) sprejela odločitev o opuščanju jedrske industrije. Zvezna država Quebec je začasno prepovedala hidravlično lomljenje – t. i. fracking – in podjetje Lone Pine Resources je vložilo tožbo proti njej. Mehanizem se uporablja tudi za izpodbijanje vladnih ukrepov na zdravstvenem in socialnem področju. Francoska multinacionalka Veolia je vložila tožbo zoper egipčansko vlado, ker je ta dvignila minimalno plačo. Tobačni gigant Philip Morris je sodno napadel kar dve državi, Urugvaj in Avstralijo, ker sta sprejeli zakonodajo o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.
Korporacije že danes izkoriščajo podobne mehanizme in državam grozijo z napovedmi tožb, ko te želijo sprejeti naprednejše zakone na področju zdravja, okolja ali socialnih pravic. Osnutki zakonov ostajajo v predalih.
Zagovorniki TTIP in CETE navajajo, da bosta sporazuma omogočila gospodarsko rast in ustvarila nova delovna mesta. A podobne napovedi o rasti in novih delovnih mestih so uporabljali tudi zagovorniki sporazuma NAFTA (pred 20 leti), ki so ga sklenile ZDA, Kanada in Mehika. Analize kažejo, da je gospodarska rast zaradi sklenitve sporazuma bistveno nižja in zanemarljiva. Sprožil pa je selitve ljudi, trajno izgubo delovnih mest (propadlo jih je več kot 800.000), obsežno uničevanje okolja.
Napovedi o rasti in delovnih mestih so spet podobne. Sporazum TTIP naj bi npr. ustvaril dodatnih 119 milijard evrov letno in štiričlansko gospodinjstvo naj bi pridobilo 545 evrov. A to je ambiciozen scenarij! Pogosto je prezrt podatek, da bi to rast dosegli šele leta 2027. Dotlej pa bi bili učinki na BDP minimalni. Kritiki opozarjajo tudi na metodološke pomanjkljivosti študije. V oceni vplivov, ki jo je naročila Evropska unija, ugotavljajo, da bi zaradi selitve delovnih mest lahko prišlo do »dolgotrajnih in znatnih stroškov prilagajanja«. V obdobju, ko je brezposelnost v EU že na zgodovinsko visoki ravni, bo prišlo še do dodatne izgube delovnih mest. Evropska komisija pa, zanimivo, to označuje kot »legitimno«. Državam članicam samo svetuje, naj za prilagajanje uporabijo sredstva evropskih skladov.
Na področju kemikalij ima EU sprejeto napredno zakonodajo, ki zagotavlja visoko stopnjo varnosti za ljudi in okolje. Nasprotno je v ZDA trenutno veljavna zakonodaja zastarela in NE zagotavlja splošne varnosti. Študija o pravnih posledicah TTIP na evropsko okoljevarstveno zakonodajo ugotavlja: »Medtem ko evropski regulativni okvir REACH zahteva, da so vse kemikalije na evropskem trgu registrirane pri Evropski agenciji za kemikalije, ameriška zakonodaja zahteva predložitev varnostnih podatkov le v zelo specifičnih okoliščinah in dovoljuje, da kemikalije, ki so bile na trgu pred letom 1976, ostanejo na trgu brez testiranja ali registracije.«
Zaradi dolgotrajnih postopkov in stroškov je ameriška agencija za varstvo okolja doslej zahtevala testiranje zgolj 200 od več kot 80.000 kemikalij. Tam so tako prepovedali samo enajst snovi, medtem ko je v EU prepovedanih 1300 teh snovi. Pristop k sporazumu TIPP bi omogočil, da bi v prihodnje pri nas prodajali kemikalije, ki so tukaj ŽE prepovedane.
V ZDA so gensko spremenjeni organizmi (GSO) uradno sprejeti kot enakovredni klasičnim organizmom. Lahko se prodajajo brez obsežnih testiranj in izdelav ocene tveganj. V EU je nadzor nad GSO bistveno zahtevnejši. Pomembna razlika je tudi v označevanju izdelkov. V EU je obvezno označevanje za izdelke z vsebnostjo GSO, višjo od 0,9 odstotka, v ZDA je označevanje izbira proizvajalcev in trgovcev. Da ponovimo: niso zakonsko obvezani označevati izdelkov, ki vsebujejo GSO! Zato ameriška interesna združenja pri pogajanjih za TIPP jasno zahtevajo, da se odpravi postopke, ki so potrebni za odobritev trženja GSO v Evropi.
S sporazumom želijo odpraviti t. i. trgovinske ovire, ki se delijo na tarifne in netarifne. Med prvimi so različne oblike uvoznih dajatev in carin, druge pa izhajajo iz zakonodaje in splošnih predpisov. Te korporacije označujejo kot oviro, zato jih želijo odpraviti ali vsaj omiliti. Dejstvo je, da so evropski postopki za preverjanje zahtevnejši od ameriških, saj temeljijo na previdnostnem načelu. Če obstaja dvom o varnosti izdelka ali snovi, se izdelek ne sme ponuditi na trgu. Odprava previdnostnega načela, ki ga zahteva Amerika, bi pod pretvezo proste trgovine prinesla na police naših trgovin marsikaj. Gre za odkrit napad na našo pravico do varnih in zdravih izdelkov (hrane).
Evropska javnost postaja čedalje bolj zaskrbljena in nasprotovanje sprejemu sporazumov se krepi. Vložena je bila evropska državljanska pobuda proti TTIP in CETI, a je evropska komisija zavrnila registracijo pobude. V zavrnitvi je zapisala, da predmet pobude pravno gledano ni ustrezen in zato ne more biti sprejet ter registriran. Zavrnitev je bila šok za evropske organizacije civilne družbe. Napovedale so pritožbo na evropsko sodišče in organizacijo evropske peticije. Zbiranje podpisov se je pri nas začelo 7. oktobra in poteka tudi na prostem, med ljudmi. Recimo na Prešernovem trgu sredi Ljubljane vsak dan od dveh popoldne dežurajo ekipe iz več političnih strank in civilne družbe, ki zbirajo podpise in obveščajo javnost, kaj se dogaja.
