Da se bo takšna vremenska histerija odslej ponavljala redno ali celo čedalje pogosteje, si ne upamo več razmišljati. Ena od teorij, ki nam ne napoveduje lepe prihodnosti, doslej ni naletela na prav veliko pozornosti. Le zakaj?
Ne morem mimo spomina na Grenlandijo pred sedmimi leti, ko mi je lokalni šaman za Slovenijo napovedal hude povodnji, trganje oblakov, vremenske drame. Nisem čisto verjel, da sploh ve, kje je Slovenija. A ko so se čez leto dni »zgodili« Železniki, sem se prvič spomnil na njegove besede. Bilo je v mestu Illulissat na Grenlandiji. Gospa, ki organizira lokalni turizem, mi je za nameček omenila napoved osmih glaciologov (strokovnjakov za ledenike): »Evropo čakajo neobičajne vremenske ujme in hitre poplave bodo postale vsakdanjik.« To so izjavili potem, ko so preučevali ledenik Kangerlua, ki z ogromnimi ledenimi gorami (pre)usmerja zalivski tok. Leta 2006 so ga nehali reševati, ledenik pa je nehal delovati. Sicer sta dva od omenjenih osmih glaciologov napovedala, da bodo nastopile tudi ostre zime, drugače se pa očitno niso motili.
A to je le del(ček) problema. Morda šele začetek prave zgodbe o tem, kaj se res dogaja. Pojdite na internet in poglejte na spletnih kamerah, kaj je ostalo od nekdanjega simbola Avstrije, ledenika Pasterze. Globoka dolina peska in potokov. Če ga ne bi opazoval desetletja, bi pomislil, da je zgodba o tem ledeniku samo pravljica. A kakšno zvezo imajo ledeniki in vodna grozljivka pri nas?
Arktika se greje dvakrat hitreje. Naj omenim samo nekaj vremenskih norosti v zadnjem letu v ZDA – naraščanje vod po mestih za 25 cm v osmih urah (pri nas smo te ekstreme verjetno že vse posekali!), ledene ujme, več kot sto tornadov v mesecu dni samo v državi Oklahoma, marec je postavil vrsto toplotnih rekordov v osrednjem delu, rekordna suša v Kaliforniji z 80-odstotno izgubo posevka. A to je šele delček ekstremnega vremenskega dogajanja! Kako pa gleda na te (in druge) vremenske dogodke znanstveni svet? Prof. Steve Vavrus, klimatolog z univerze Wisconsin -Madison, pravi: »V zelo kratkem času je človeštvo preveč spremenilo razmerje plinov v atmosferi!« »Vemo, da smo poslali v zrak preveč toplogrednih plinov. Jasno, da mora to nekako spremeniti atmosfero. A to vemo že od 80. let,« pa razlaga dr. Jeff Masters, direktor meteorološkega zavoda Underground. Dr. Natalia Shakhova, direktorica raziskav metana na Arktičnem inštitutu v Fairbanksu na Aljaski, je povedala: »Že dolgo vemo, da se zemlja segreva, nismo pa vedeli, da je Arktika tista, ki podira ravnovesje. Ta se greje dvakrat hitreje!« Dr. Kevin Schaefer, raziskovalec Arktike, z ameriškega državnega zavoda za sneg in led, je prepričan, da je »težava tudi sneg. Ta odbija sončne žarke. Če ga ni, se žarki vpijajo v tla in jih segrevajo. Snega pa je čedalje manj!«
