Ekipa podjetja Ponika je po željah naročnika v Prekmurju postavila 400 kvadratnih metrov velik akvaponski sistem. »Nasadili smo približno 5000 sadik, prvo bero pričakujemo že čez dober mesec. Ribe, približno 70 kilogramov jih bo, pa bomo pobrali čez pol leta,« nam je povedala dr. Vesna Miličić, diplomirana inženirka agronomije, ki se zadnji dve leti intenzivno ukvarja z raziskovanjem akvaponike. Je tudi direktorica podjetja Ponika, ki razvija in postavlja akvaponske sisteme.
Razvijate tudi sisteme za vrtičkarje?
Čez približno štiri mesece bomo v Črnučah pri Ljubljani zaključili postavitev hišnega pasivnega akvaponskega rastlinjaka. Projekt je skupno delo s podjetjem Jazon, ki ga vodi gospa Alenka Puh. Sicer pa je med ljudmi zanimanja za te rastlinjake veliko. V našem podjetju smo organizirali že kar nekaj delavnic in na njih so udeleženci dobili osnovne informacije o akvaponiki, pa tudi o tem, kako se lotiti postavitve manjšega hišnega sistema. Lahko pa tak sistem tudi kupite. Najcenejšega, v velikosti enega kvadratnega metra, ki obsega eno cisterno in eno rastno gredo, dobite že za 570 evrov. Na tej površini lahko pridelate dober kilogram zelenjave na teden. Akvaponski vrt s solarnim rastlinjakom, primeren za tiste, ki si želijo pridelati več zelenjave in rib ter imajo za to ustrezen prostor, pa stane 8500 evrov. V njem lahko pridelate deset kilogramov zelenjave na teden in od 20 do 30 kilogramov rib na leto.
Koliko prostora zavzame akvaponski rastlinjak za potrebe ene družine?
Maksimalna velikost je štirideset kvadratnih metrov, zadošča pa že deset kvadratnih metrov efektivne rastne površine.
Kam lahko tak rastlinjak postavimo?
Kamorkoli ob hiši, najbolje na južno stran. Lahko ga postavite tudi na streho garaže ali delavnice, pri čemer pa morate prej preveriti njeno nosilnost.
Mora človek za gojenje zelenjave in rib v takem rastlinjaku usvojiti kakšna posebna znanja?
Priporočljivo je imeti osnovno znanje o vzreji rib. Za gojenje zelenjave pa je dovolj osnovno znanje iz vrtičkarstva. Naučiti se je treba tudi, kako izmeriti pH vode in kako vzdrževati pravilno raven pH vode.
Kakšni so stroški obratovanja?
Minimalni. Tolikšni, kot porabimo elektrike za delovanje črpalk, ki prečrpavajo vodo po ceveh iz bazena z ribami k rastnim gredam. Stroški se malce povečajo le v hladnejših dneh, ko temperatura pade pod ledišče. Takrat je rastlinjak treba minimalno ogrevati. K stroškom za električno energijo je treba prišteti še stroške za nakup hrane za ribe in mikrohranil, kot so železo, kalij in kalcij. Izračunali smo, da je mesečni strošek na eno sadiko pozimi, ko se rastlinjak dogreva, približno 0,38 evra. Izračun je zgolj informativen in lahko variira od sistema do sistema, pa tudi od vrste sadik. Plodovke, kot je denimo paradižnik, porabijo več hranil kot recimo solata. Vsekakor pa stroški niso visoki, sploh če poskrbite za ustrezno izolacijo in postavite rastlinjak na sončno lego.
