Prekarnih delavcev pa je bilo le za vzorec, pa še ti so razpravo jemali kot pogajanje na temo kozmetičnih popravkov pravic, ki že obstajajo. Poleg mene je na eni strani sedela glavna inšpektorica za delo, na drugi pa predstavnica sindikatov, pri kateri mi je v oči padla beseda »masaža«, ki jo je imela zapisano v beležki. Kdaj sem si nazadnje privoščila masažo? Kdaj sem dobila izplačan znesek, ki bi bil vsaj približno podoben minimalni slovenski plači, za katere obstoj in povečanje se tako zelo bojujejo sindikati?
Izmed političnih strank Solidarnost in SD še najbolj naklonjeni UTD. Zanimalo me je, kaj o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka mislijo politične stranke, zato sem za komentar o UTD povprašala SMC, SDS, SNS, ZL, SD, SN, Solidarnost in urad predsednika države. Medtem ko od prvih treh ni bilo odgovora, so mi pri Združeni levici odvrnili, da so bolj naklonjeni »razširjanju klasične socialne države in uvajanju zajamčenega dohodka za vse tiste, ki nimajo dostopa do klasičnega nabora socialnih pravic«, s čimer so dali vedeti, da obstaja tam zunaj veliko ljudi, ki bi morali biti upravičeni do prejemanja socialnih transferjev, a jih okosteneli sistem, ki temelji na varčevanju, vedno bolj ignorira in zavrača. Pri tem pa dodajajo, da bi »v kombinaciji naprednih rešitev, kot so skrajšanje delovnega časa, omejevanje plačnih razlik na 1 proti 5, bil tak dohodek lahko odgovor na probleme brezposelnosti in revščine«. Socialnim demokratom se zdi ideja o UTD zanimiva in radikalno drugačna, ker »postavlja v center aktivnega državljana«, vendar bi potemtakem »mnogo manj ciljno usmerjali sredstva, ki so zdaj namenjena za ogrožene in bi posledično nujno potrebovali več sredstev za podobno učinkovitost, kot jo imamo sedaj«. Če verjamejo, da je sedanji sistem socialne države učinkovit, se zavedajo, da je »povezan z logiko kapitalističnega sistema, ki v jedro postavlja posameznikovo udeležbo na trgu, UTD pa je radikalno drugačen«, zato podpirajo nadaljnjo razpravo v tej smeri.
Najbolj neposredni so bili v Novi Sloveniji in stranki Solidarnost. Medtem ko prvi univerzalnega temeljnega dohodka ne bi uvedli, saj »Slovenija nima virov, iz katerih bi ga lahko financirala, zato bi bilo treba problem revščine in socialne razslojenosti reševati zlasti z izboljšanjem gospodarskega okolja, znižanjem obremenitve (bruto) plač in nižjimi davki«, so v »vstajniški« stranki Solidarnost prepričani, da »UTD pozitivno vpliva na gospodarsko rast in delovno iniciativo posameznikov in posameznic, zagotavlja razvoj tistih poklicev in področij, ki so morda manj dobičkonosni ali pa jih ni mogoče izvajati vse leto«. Poleg novih poslovnih izzivov in reševanja eksistencialnih stisk, pa »UTD zagotavlja državljanom ohranjanje dostojanstva in socialno povezovanje tudi takrat, ko se znajdejo v stiski, brez rednih prilivov. Prav socialna osamitev je eden največjih problemov brezposelnih oseb ...«
