Po drugi strani jih verjetno ni malo, ki menijo, da je zdravljenje z bioenergijo zgolj čira čara. V Sloveniji dela že 23 let, tu se dobro počuti, naša država pa je njegova znanja in sposobnosti prepoznala kot koristna za Slovenijo, slovenski narod in zdraviliški turizem. Zaradi njega na Bled, poprej pa v Kranjsko Goro, hodi na tisoče ljudi z vseh koncev sveta. Na dan našega obiska so bili na njegovem seminarju slušatelji iz 35 držav. Svojega znanja namreč ne skriva, temveč ga želi predati čim več ljudem – njegova metoda zdravljenja z bioenergijo bi po njegovem mnenju morala najti mesto v vsaki družini. Radovedno in brez pričakovanj jo je preizkusila tudi tedaj novinarka Simona Kolar Tomažič - in šokirana ostala. Danes je tudi sama licencirana terapevtka po njegovi metodi in članica njegove ekipe.
Po svetu je približno 150 licenciranih bioterapevtov po metodi Zdenka Domančića, na stotine pa jih je naredilo samo eno ali dve stopnji vašega izobraževanja. Lahko bi rekli, da je Slovenija zelo naklonjena bioenergetikom?
V Slovenijo sem prišel z razlogom – moral sem obravnavati neko zelo znano osebnost, ki je niti nisem želel zdraviti. Nato so se začele odpirati možnosti sodelovanja z znanstvenim inštitucijami, kot so Inštitut Josef Stefan, elektrotehnična fakulteta, onkološki inštitut, za dokazovanja učinkov moje metode. Nato je hitro prišlo do pravega buma – v Kranjsko Goro je prihajalo ogromno ljudi z vsega sveta. Tudi danes so tukaj na Bledu ljudje iz 35 držav. Zdravstveni turizem je tudi v interesu Slovenije kot države – in mislim, da moram tudi jaz, ki delujem v tej družbi, tej družbi nekaj vračati.
Ste kdaj bolni?
Bolan sem bil, ko sem bil majhen, prebolel sem tiste otroške bolezni. Potem pa, hvala bogu, nikoli več.
Že v mladosti ste opazili, da imate posebno moč in da se je marsikaj okoli vas premikalo – še posebej, ko ste se razburili. Kako je bilo to videti?
To je v vsakem primeru šokantno, še posebej za človeka brez izkušenj, za nekoga mladega. Ampak to je bil zame znak za nadaljevanje življenjske poti. Sledila so potovanja po svetu, srečevanje ljudi, vse to se je dogajalo zelo hitro, iz leta v leto sem rasel.
Ampak ko se mlademu človeku dogaja, da se okoli njega vse premika – ali ni to strašljivo?
Če bi prišli malo prej, bi lahko videli, da se ljudje okoli mene zvijajo in padajo – pa je strašljivo? Ne. V programu Ustanove (za izobraževanje odraslih za delo terapevta po njegovi metodi) imamo sedaj tudi program zdravljenja na daljavo. To pomeni, če ste vi bolni in ste slučajno v Rio De Jeneiru, vam lahko pomagam enako, kot če bi bili poleg mene. Tako zdaj pomagam zelo znanemu slovenskemu športniku.
Mnoge zgodbe o vaših uspešnih zdravljenjih so res neverjetne, mene pa zanima resničnost vaše izjave: »Če nekdo proti meni vrže kopje, ga bom obrnil, še preden me prebode!« Vi to resno?
Draga moja gospa, osnovna človekova pravica je, da se brani. Torej, če me nekdo nepošteno fizično napade, se bom branil. Če mi nekdo grozi, rešim to sam. Ampak na način, ki ga vi ne morete spremljati. Saj ste že slišali, da delam na daljavo … V dualnem svetu, v katerem živimo, ne obstaja samo belo, temveč tudi črno. To pomeni, da lahko dober terapevt, ki hoče narediti zlo, lahko to v resnici tudi napravi. Če se nedolžen človek brani, lahko za to uporabi vse svoje moči, in ima pravico do tega. Kaj vi mislite? Vi ste ženska in med sprehodom po Ljubljani naletite na kretena – pravico se imate braniti z vsemi močmi, kajne? Zakaj se ne bi jaz enako? Moja prepričanja so pač takšna, da mnogim inštitucijam niso pogodu, še posebej ne verskim. Po drugi strani pa je bilo na mojih seminarjih že veliko duhovnikov. No, zdi se mi razumljivo, da spremljajo moje delo.
