Trst ima zid, ki je bil ob postavitvi v devetnajstem stoletju branik javne morale, sedaj pa ni samo zgodovinska znamenitost, temveč tudi bistveni del najbolj obiskane in priljubljene plaže v Trstu ter okolici. Tržačani so se tako navezali nanjo, da jo hočejo za vsako ceno obdržati prav takšno, kakršna je – na levi za ženske in na desni za moške.
Pred dobrimi stotimi leti se za ženske ni spodobilo kopati v morju. Kljub kopalni obleki, ki je morala skriti vsakršno žensko obliko in je imela obvezne dolge hlačnice, vse do gležnjev. A ker so se ženske v obmorskih mestih zaradi hude vročine vseeno želele tudi osvežiti v morju, so začeli graditi ločena javna kopališča. Ta so kasneje postala del zgodovine, saj so jih sčasoma porušili, le v Trstu svojega zidu in svoje plaže Pedocin oziroma Lanterne ne dajo. A ne samo to – prav kopališče, ob katerem bi nepoznavalci prej pomislili na srednji vek, je najbolj priljubljeno tržaško kopališče, čeprav vsi tudi mimogrede omenijo, da voda ni najbolj čista. Ob koncih tedna je tam menda taka gneča, da se v ženskem delu, ki je nekoliko večji od moškega in tudi veliko bolj zaseden, sploh ne da najti prostega kotička in se ženske dobesedno stiskajo druga k drugi.
Moški imajo mir, ženske pa opravljajo
Obisk na tej precej posebni plaži je pravzaprav bolj družabni dogodek kot kopanje v morju. Moški v miru igrajo karte in berejo časopise, ženske pa klepetajo, verjetno tudi malce opravljajo in kriče letajo za otroki. Pravzaprav so Tržačanke in Tržačani tako navezani na to svojo plažo, da nihče niti ne pomisli, da je z ločenim kopanjem kaj narobe. Vprašanja o tem se jim zdijo kar smešna. »Večkrat nas obiščejo novinarji in nekateri se čudijo, ali smo versko blazni, ker se moški in ženske ne smejo kopati skupaj. A tu sploh ne gre za nič drugega kot za tradicijo in navado,« je povedal šef kopališča Mauro Lokar. Pred leti je regionalni časopis Il Piccolo celo izvedel »referendum« o tem, ali naj plažo spremenijo v »normalno«, in večina Tržačanov se je temu odločno uprla.
Starodobno kopališče brez novitet
Zanimivo je tudi, da vse sosednje plaže kar tekmujejo v opremljenosti s sodobnimi kopalnimi pripomočki, na Pedocinu pa je najekskluzivnejši del plažne opreme nekaj cenenih rjavih plastičnih stolov, medtem ko o kakšnih ležalnikih ali senčnikih ni sledu. Le na moškem delu smo opazili dva precej starodobna pedolina, ki ju očitno ne uporablja nihče. Edina posodobitev je nekaj tušev.
Delitev na moški in ženski del obiskovalci pridno upoštevajo. Med delovne obveznosti kopaliških reševalcev sodi tudi odganjanje predstavnikov nepravega spola z nepravega dela plaže, a kot sta povedala Matteo in Neil, ki sta tistega dne pazila na varnost kopalk in kopalcev, s tem nimata veliko dela. »Ta plaža je res nekaj posebnega, tudi od drugih kopališč se močno razlikuje, a za nas Tržačane je čisto običajna plaža in del nas. To je treba razumeti,« je povedal Neil.
Je pedocin uš ali školjka?
Zanimivost te ločenosti na moški in ženski del je tudi klicanje po zvočniku. Vsake toliko časa močno zahrešči in moški glas pokliče gospo to in to, naj se zglasi pri blagajni, ker jo tam čaka mož.
Delitev po spolu pa sploh ni edina. Kopališče ima namreč tudi dve imeni. Ime Lanterna je zagotovo dobilo po bližnjem svetilniku, med Tržačani pa je bolj priljubljeno ime Pedocin, ki ima več pomenov. Nihče ne ve, kateri je pravi. Pedocin lahko pomeni pedoč (školjko), a tudi uš. Legenda govori, da so se tukaj nekoč ustavili vojaki s konji. Imeli so vse polno uši in so se te razširile tudi po domačinih.
Včasih mora kdo domov v spodnjem perilu
Kopališki šef Mauro Lokar je tudi pohvalil »svojo« plažo, da je zaradi manj industrije v Tržaškem zalivu voda zadnje čase veliko bolj čista, kot je bila nekoč, in da lahko včasih celo opazujejo delfine ter naletijo na kakšno tuno. »Sicer pa je to zelo varna in mirna plaža. Le občasno se najdejo takšni, ki se jim zdi tudi evro preveč za vstopnino in se na vso moč trudijo, da bi prišli noter zastonj. Nekateri ponarejajo vstopnice in brišejo številke, drugi se plazijo pod blagajniškim zidom. Ja, pa včasih se zgodi, da mora kdo domov v spodnjem perilu, saj mu izgine obleka.«