Kaj to pomeni? Se bomo po novem lahko kar sami odločali, ali dimnikarja sploh potrebujemo? Že zdaj je bil z dimnikarji cel hudič. Še ko je bilo obvezno, se je dogajalo, da jih ljudje niso spuščali k svojim pečem. In potem se čudimo, da je vedno več požarov. Na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so predlog zakona pripravili, pravijo, da bodo dimnikarske storitve še naprej obvezne, si jih pa bomo po novem lahko izbirali sami. Dimnikarje namreč. Vendar so vse to za zdaj šele predlogi. Če bodo sprejeti, bomo izvedeli septembra. Do 28. avgusta je namreč javna obravnava predlogov. Burne razprave med dimnikarji, predstavniki gospodarske zbornice in predstavniki civilnih iniciativ so že od maja, ko je bila v državnem zboru javna predstavitev mnenj. Šli smo med dimnikarje in preverili, kakšno je njihovo mnenje o zakonu, ki se pripravlja.

Uroš Verač, predsednik dimnikarskega ceha: Kdo bo vse to nadziral?

Kako komentirate predlog ministrstva za okolje in prostor, da dimnikarske storitve s 1. januarjem 2016 ne bodo več obvezna državna gospodarska javna služba?

Na ministrstvu so šolani in izobraženi, zato verjamem, da vedo, kaj delajo. Več kot očitno je, da je bilo z dosedanjo ureditvijo, ko so dimnikarske storitve opravljali koncesionarji, precej ljudi nezadovoljnih, zato se mi zdi prav, da se uporabnikom ponudi še katera druga možnost.

Koncesije se odpravljajo, uporabniki si bomo izvajalca dimnikarskih storitev lahko izbrali sami. Kaj se bo za vas po novem spremenilo?

Nič, še vedno se bom trudil delati korektno in pošteno. Velikih zaslužkov nisem bil vajen in jih tudi v prihodnje ne pričakujem. Nekaj uporabnikov se bo verjetno odločilo za katerega drugega izvajalca, bodo pa verjetno prišli kakšni novi. Če pa zaslužka ne bo dovolj, bom šel v Nemčijo ali kam drugam, kjer iščejo ljudi, ki so pripravljeni delati.

Trenutni predlog zakona, po katerem naj bi bile dimnikarske storitve še naprej obvezne, je najbolj razočaral uporabnike, ki menijo, da dimnikarskih storitev ne potrebujejo, ker so jih sposobni opravljati sami.

Kaj bo res pisalo v novem zakonu, ne vem. Sem pa mnenja, da po naši lepi Sloveniji nima nihče pravice svinjati po dolgem in počez. Vsak, ki uporablja nepremične vire onesnaževanja zraka, mora imeti strokovno očiščene in pregledane kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave. Za to smo usposobljeni samo dimnikarji in nihče drug. Tisti, ki se s tem ne strinjajo, lahko svoj objekt ogrevajo tudi kako drugače. Kaj se zgodi, kjer se storitve ne izvajajo strokovno, pa se ve. Če vrhunska peč na olje z vrhunskim gorilcem, ki jo čisti serviser, dosega 84-odstotni izkoristek, morala bi pa 93-odstotni ali višjega, je debata popolnoma odveč.

Odprto vprašanje je tudi cena storitev. Trenutno veljavni cenik bodo nadomestile maksimizirane cene. Za uporabnike na manj poseljenih in bolj oddaljenih območjih bo to verjetno pomenilo višje cene. Osnutek zakona tudi predvideva globo za dimnikarsko družbo, ki dimnikarskih storitev ne bo izvedla, višina pa za zdaj še ni določena. Znana je le višina globe za uporabnike, ki dimnikarja ne bodo naročili in znaša 200 evrov. Kakšen je vaš komentar na predlagane cene in kazni?

Cena storitev je vedno sporna. Za izvajalce je prenizka, za uporabnike previsoka. Za izhodišče bi lahko vzeli cene za tehnični pregled vozila, ki za 10 do 15 minut dela znaša 35 evrov. S cenami, kakršne so zdaj, zaslužka ni. Strankam, ki živijo v bolj oddaljenih krajih in so bile korektne do mene, bom zagotovil, da bodo tudi v prihodnje imele sprejemljive cene. Kar pa se glob tiče, mi ni jasno, kako si to predstavljajo, saj bom na enega zaposlenega lahko pokrival okoli tisoč hiš. Če bi prišel v situacijo, da bi moje storitve želelo več uporabnikov, jih bom pač moral zavrniti. Več kot delati se pač ne da. Zagrožena naj bi bila tudi kazen za uporabnike, ki ne bodo sklenili pogodbe z izvajalcem. O tem res teče nekakšna debata, vendar je vprašanje, kdo bo to nadziral in kdo kaznoval.

Dimnikarske storitve bodo po novem lahko izvajali le dimnikarji, ki bodo imeli licenco in tri leta delovnih izkušenj v dimnikarstvu. Licenco bodo pridobili, ko bodo opravili ustrezno izobraževanje. Kako komentirate ta predlog?

Upam, če se bodo licence res podeljevale, da bodo to počeli odgovorno in jih ne delili kot bombončke otrokom. Nekdo, ki je dimnikar tri leta, se pravi, da je star 20, 21 let, je vprašanje, ali mu bo res uspelo preživeti na trgu. Zato se sprašujem, ali ta meja ni prenizka, da ne govorim o ljudeh, ki bi radi imeli licence, pa sploh niso dimnikarji. Menim, da bi moral imeti nadzor nad podeljevanjem licenc dimnikarski ceh.

Na drugi strani civilne iniciative zahtevajo, da dimnikarske storitve ne bi bile več obvezne.

Kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave so za zdaj še takšne, da potrebujejo redno in strokovno vzdrževanje, kamor sodi tudi odstranjevanje oblog s sten dimnikov in peči, ki nastanejo kot posledica uporabe goriva. Te obloge povzročajo požarno ogroženost, večjo porabo goriva in s tem tudi onesnaževanje. Samo dimnikarji imamo potrebno znanje za to.

Že zdaj ko so bile dimnikarske storitve obvezne, vas nekateri ljudje niso spuščali v stanovanja. Kaj bo, če se sprejme zakon, da vaše storitve ne bodo več obvezne? Že tako imamo v Sloveniji preveč požarov.

Sam nisem imel večjih problemov z izvajanjem dimnikarskih storitev. Je pa žalostno, da so kršitelji velikokrat tudi ljudje, ki jih plačujemo iz naših davkov in bi morali po službeni dolžnosti skrbeti za pravilno izvajanje zakonodaje. Požarov je res preveč. Če bi gasilci začeli zaračunavati intervencije, se to ne bi več dogajalo.

POUDAREK: »Kdo bo nadziral in sankcioniral? Kaj bo sploh obvezna dimnikarska storitev, kdaj bo damping cena? Kako se bo dimnikar bojevali proti zlorabi te možnosti? Vprašanj je kar veliko in upam, da bodo odgovori takšni, da bodo ugodili obema stranema.«

Predlog novega zakona boljši od prejšnjega. Ismet Okić iz podjetja Dimnikarski mojster, s. o. s., si želi, da bi dimnikarski poklic tudi v prihodnje ostal cenjen. »Želim si, da bi se ljudje, ko me zagledajo na cesti, še vedno prijeli za gumb in si zaželeli srečo.« Sicer se mu predlog novega zakona zdi dober, tudi zato, ker bo prinesel zdravo konkurenco. »Zdaj bo konkurenca končno na terenu in ne samo na papirjih, kakor je bilo doslej, ko so se koncesionarji izbirali na javnih razpisih. To je bila velika napaka. Slabi izvajalci bodo tako počasi izginili. Mislim, da so to ugotovili tudi na ministrstvu za okolje in prostor. Če bo obveljal novi zakon, se jim ne bo več treba ukvarjati z raznimi civilnimi iniciativami in dragimi odvetniki, ki so jih najemala večja dimnikarska podjetja.« Odprava koncesij, meni Okić, je dobra tudi zato, ker se bodo zmanjšale cene storitev. »Če bo predlog sprejet, bodo upravniki večstanovanjskih stavb lahko najeli izvajalca pod boljšimi pogoji, ki jim bo ponudil nižjo ceno in boljšo kakovost. Če z njim ne bodo zadovoljni, ga bodo lahko zamenjali. To doslej ni bilo mogoče in so uporabniki na svoje nezadovoljstvo morali prenašati izbranega koncesionarja, ki se ga nikakor niso mogli rešiti.«

Zakon prinaša manj čiščenj in več požarov. Branko Luk, dimnikar iz Vipavske doline, pa se boji, da se bo, če dimnikarske storitve postanejo neobvezne, stopnja požarov povečala. »Veliko gospodinjstev verjetno sploh ne bo poklicalo dimnikarjev, da jim očistijo kurilne naprave, zato bo več požarov. Menim, da bi moral biti večji nadzor nad objekti, ki najmanj enkrat na leto ne očistijo kurilnih naprav.« Kaj bo drugače, ko ne bo več koncesij, pa ne zna napovedati. »Lahko se zgodi, da bomo imeli manj dela, lahko pa ga bomo imeli več. Pojma nimam, kaj se bo zgodilo. Vem le, da sem, zdaj ko sem imel koncesijo, delo imel zagotovljeno. Meni se ne zdi prav, da bi si vsak lahko izbral svojega dimnikarja.«

Buren odziv civilne iniciative. Predstavniki Vseslovenske civilne pobude (VCP) Dimnik so nad predlogom novega zakona ogorčeni. Predsednik Tone Kristan pravi: »S tem nizkotnim, koruptivnim in ponižujočim skrpucalom, ki mu na ministrstvu rečejo zakon, se zdaj vidi, zakaj taka tajnost in skrivanje pred javnostjo – to je sramota! Za bogatenje in zaslužkarstvo brez dela neke skupine analfabetov, birokrati ministrstva zadolžijo ves narod, da plačuje za to prisilno dajatev. Z ozirom na vse obljube in zagotovila ministrice in direktorice direktorata, da bomo civilne iniciative sodelovale pri pripravi zakona, se ni nič zgodilo, zato zahtevamo, da obe takoj odstopita in 'spakirata'.« Trdijo, da bi dimnikarji smeli čistiti peči le, če dobijo naročilo in imajo licenco od proizvajalca, za kurilne naprave bi morali biti odgovorni monterji oziroma serviserji. Dimnikarji o njej namreč menda »nimajo pojma, ampak samo kasirajo za nič dela, če je sreča, da ne naredijo kakšne škode«. Nadzor dimnikov po njihovem ni potreben, ker se opravi ob čiščenju na kurilnih napravah. Potrebe po dimnikarski dejavnosti bo vse manj, še dodajajo, saj je že zdaj približno 30 odstotkov objektov brez dimnikov (alternativna energija), približno 40 odstotkov objektov pa je z modernimi dimniki (nerjaveči materiali, šidl …), ki ne potrebujejo tako pogostega vzdrževanja (od 10 do 15 let).  Standardne dimnike naj bi imela le še tretjina stavb. Za požarno varnost je po njihovem odgovorna požarna inšpekcija, ki nadzira tudi delo dimnikarjev. Tega sami pač ne morejo izvajati. »Državljani zahtevamo obrtnika (ne neke nadzornike, ki ne vedo, kaj delajo), da ga bomo lahko ob vsakem času poklicali (kot je serviser, elektrikar) in to tistega, ki ga bomo želeli oziroma potrebovali.«