Emily Dickerson, sedemnajstletnica iz San Antonia, je s šolskim zborom odšla na izlet na obalo. Preden so se odpravili v vodo, je s prstov snela štiri prstane, med njimi tudi tistega s kamnom iz pepela njena očeta. Umrl je, ko ji je bilo le sedem let. Prstane je shranila v škatlo hitre prehrane. Ko se je vrnila iz vode, je hitro pospravljala svoje strani in škatlo vrgla v smetnjak. V hotelu je ugotovila, da je prstane izgubila. Poklicala je lokalno komunalno podjetje in na odzivniku pustila sporočilo. Naslednje jutro je uslužbenka Laura Perez slišala prošnjo za pomoč. Nemudoma je poklicala smetarje, ali so že počistili smetnjake na plaži. Povedali so ji, da so vse smeti s plaže že v smetarskem vozilu. Laura se ni obotavljala: odšla je tja in zabredla v smeti. Več ur je iskala škatle verige s hitro prehrano, dokler ni v eni izmed njih zagledala iskani prstan. »Res je bila igla v kupu sena, a sem vesela, da sem jo našla,« Laura ni skrivala zadovoljstva, ko je Emily vrnila prstan.
