Očitno njeni nasveti, kako preprečiti škodljive skoke glukoze v krvi, učinkujejo. Le kako naj si drugače razložimo njeno izjemno popularnost? Glukoza ni nekaj, kar bi moralo skrbeti zgolj sladkorne bolnike, pravi. Če je nimate pod kontrolo, vam lahko povzroči težave s težo, neprestano utrujenost, nekatere študije jo povezujejo celo z depresijo.
Večina med nami naj bi imela občasno nezdravo raven glukoze – tudi tisti, ki nimajo opaznih zdravstvenih težav, sploh če pojedo veliko škrobnate hrane (kruh, riž, testenine, krompir ...) in sladkorjev, kamor sodijo vsa sladka živila, tudi sadje. Če naenkrat pojemo veliko škroba in sladkorja, vdre v kri ogromno glukoze, zgodi se t. i. skok glukoze. Ta povišanja imajo različne posledice – manjša povišanja niso škodljiva, čisto drugače pa je z visokimi skoki. Posledice takšnih nihanj so med drugim kronična utrujenost, hitrejše staranje in povečano izločanje inzulina, pojasnjuje Inchauspé.
Več glukoze, več energije? Ne zares.
Vsak gojitelj rastlin ve, da je rastline treba zalivati, a vode je lahko tudi preveč. Enako velja za glukozo: če je zaužijemo preveč, preobremenimo mitohondrije in s tem ne le zmanjšamo učinkovitost njihovega delovanja, ampak jih tudi izpostavimo stresu ter povzročimo trajno motnjo v njihovem delovanju. Ta se sčasoma pokaže kot kronično pomanjkanje energije in utrujenost. Neredko se že zjutraj zbudimo utrujeni in slikovit primer zablode, v kateri živimo, je prepričanje, da nam bo jutranji pomarančni sok dal potrebno svežino in energijo. Resda po kozarcu sveže iztisnjenega pomarančnega soka občutimo osvežitev, ki pa jo povsem napačno interpretiramo kot val energije. V resnici gre le za to, da nas po kozarcu sladkega soka preplavi dopamin, kar občutimo kot zadovoljstvo, ki si ga napačno razlagamo kot prebujenost. Kmalu nas občutek zadovoljstva zapusti in spet smo brez energije. Če želimo ta manko zapolniti z novim vnosom sladkorja ali hidratov, se vrtimo v krogu. Še huje: zaradi poškodovanega delovanja mitohondrijev se sproščajo prosti radikali. Ti pa so zares škodljivi, saj v telesu povzročajo vnetja.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2, 14. januar 2025.
