Okoli časa, ko premaknemo uro, mnogi sicer pridobijo nekaj časa za spanje, izgubijo pa veliko več – predvsem energijo in veselje do življenja. Krajši dnevi, hlad in tema v mnogih zbujajo stalen občutek, da nekaj ni prav – več je utrujenosti, razdražljivosti in manj motivacije. Čeprav ne znajo s prstom pokazati, kaj je narobe, jim kar nekako »koža ni prav«. Medtem ko je pri mnogih to del naravne zimske zaspanosti in padca energije, je pri drugih lahko nekaj resnejšega – sezonska afektivna motnja (po angleško SAD). Po novoletnih praznikih lahko udari še močneje.
Kako ju ločiti?
SAD je resna razpoloženjska motnja, ki je povezana s kemičnimi spremembami v možganih, predvsem pri regulaciji serotonina in melatonina, ki vplivata na razpoloženje, energijo in spalne vzorce. Je oblika depresije v pravem pomenu, ki se običajno zbudi v jesenskih in zimskih mesecih. Prepoznamo jo po vztrajnem slabem razpoloženju ali žalosti, stalni utrujenosti, preveč ali premalo spanja, večjem apetitu in želji po sladkem, čedalje višji številki na tehtnici, težavah s koncentracijo ali odločanjem, po tem, da nas ljube dejavnosti več ne zanimajo, občutku osamljenosti, brezupa, krivde ali nizke samopodobe. Če takšno razpoloženje kar vztraja ali vas celo vodi v misli o samomoru, si nujno poiščite pomoč, saj gre za duševno motnjo, ki potrebuje zdravljenje.
Po drugi strani je zimska otožnost blažja oblika sezonske depresije. Poleg manj dnevne svetlobe, ki vpliva na vse nas, k njej prispeva lenoben zimski življenjski slog. Premalo se gibamo, nezdravo jemo, premalo smo v naravi in premalo med ljudmi. A čeprav je zimska otožnost nadležna in težko zberemo energijo in motivacijo za delo ter obveznosti, ne ovira našega vsakodnevnega življenja kot SAD.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2, 14. januar 2025.
