"Spoštovana zdravnica, stara sem 60 let. Imam 29 let delovne dobe. Vsa leta sem delala v sedečem položaju z izjemno slabimi delovnimi pogoji (stari stoli, stari računalniki) ter izjemno zahtevnimi in odgovornimi nalogami. Najprej so se začele pojavljati ponavljajoče se hude bolečine v spodnjem delu križa. Te trajajo že približno deset let in so čedalje intenzivnejše. Pogosto sem dobivala blokade, ki v zadnjem letu nič kaj ne pomagajo. Nenehno sem na različnih protibolečinskih zdravilih, saj so se hude bolečine čez čas razširile po celem telesu, od vratu do sklepov v spodnjih okončinah. Prav tako v rokah in ramah. Moje življenje je že leta povsem nekakovostno. Bila sem na različnih pregledih (nevrolog, psiholog, fiziater ..., opravila teste za meningitis, boreliozo, bila sem hospitalizirana zaradi preiskav in suma na osteoporozo, artritis itn.). Nemočna sem, ker ne vidim izhoda. Ni prave diagnoze. Bolniški stalež mi odprejo za največ nekaj dni, potem grem v službo in sem po dveh dneh osemurnega intenzivnega dela znova v nevzdržnih bolečinah. Spanec zame ne obstaja več. Ne pomnim noči, ko sem spala v kosu vsaj triu ure. Zato občasno jemljem lexaurine, ki niso ravno učinkoviti. Poskušam tudi z antidepresivi, a po petih različnih še vedno nismo našli ustreznega. Nazadnje sem opravila scintigrafijo in nato obiskala revmatologa. Pošiljam vam izvide in vas prosim za vaš strokovni nasvet/mnenje. Vnaprej se vam zahvaljujem za vašo pomoč!"
- Bralka Ita
Pozdravljeni!
Zelo verjetno je, da gre pri Vas za fibromialgijo, za kar govorijo kronične bolečine po vsem telesu, nespečnost, znaki depresije, neučinkovitost antirevmatikov, opisujete tudi nemoč in pogoste bolniške odsotnosti ter neučinkovito zdravljenje. To, da nimate prave diagnoze, ne drži povsem. V izvidu revmatologa je poleg diagnoz sekundarne vnetne osteoartroze, degenerativnih sprememb na medvretenčnih ploščicah (diskusih) vratnega in ledvenega dela hrbtenice navedena tudi fibromialgija, ki je najverjetneje najbolj »kriva« za vaše težave. Fibromialgija, ki jo uvrščamo v skupino zunajsklepnega revmatizma, močno vpliva na kakovost življenja, vendar ni smrtno nevarna, ne povzroča vidnih telesnih sprememb. V preteklosti so jo obravnavali kot duševno motnjo, kar se je spremenilo leta 1993, ko jo je Svetovna zdravstvena organizacija priznala kot samostojni bolečinski sindrom.V bolezensko dogajanje so vpleteni različni telesni sistemi in organi (genetski, nevrološki, imunski, endokrini in hormonski). Dejavniki tveganja, ki najverjetneje sprožijo fibromialgijo, so kronični stres, čezmeren telesni napor, okužbe, poškodbe vratne hrbtenice, prsnega koša, dolgotrajni nočni hrup, opustitev nekaterih zdravil. Bolečine po vsem telesu, ki trajajo tri mesece ali več, spremljajo številne pridružene težave.
Zdravljenje fibromialgije brez zdravil
Ugotavljanje fibromialgije je dostikrat oteženo, zlasti če na bolezen ne pomislimo. Pri kliničnem pregledu in slikovnih preiskavah ni najti sprememb, ni značilnih laboratorijskih testov. Na voljo so diagnostična merila, ki se točkujejo (potrebnih je določeno število točk). Merila vključujejo indeks razširjene bolečine v štirih od petih telesnih predelov, lestvico resnosti simptomov, kot so utrujenost, neosvežujoč spanec, motnje spomina in koncentracije, glavobol, bolečine ali krči v spodnjem delu trebuha in depresija.
Fibromialgija se zdravi brez zdravil in z zdravili. Eden prvih korakov pri zdravljenju brez zdravil je poučevanje in seznanjanje bolnika z boleznijo. Zdrava prehrana in zmanjšanje telesne teže tudi ublažita simptome bolezni. Še pomembnejša je telesna vadba, ki je dokazano najuspešnejša pri lajšanju bolečin, izvajati jo je treba redno, vsak dan. Sem spada hoja, ki je varna in jo lahko izvaja vsak. Na začetku naj traja 15 minut, nato vsaj 30 minut na dan. Koristna je tudi nordijska hoja s pohodnimi palicami, ki izboljšajo stabilnost, predvsem pri tistih, ki so nagnjeni k padcem. Priporočljive so tudi raztezne vaje, ki so namenjene raztezanju vseh mišičnih skupin. Izvajati jih je treba previdno in postopno z vedno večjo intenzivnostjo. Vaje za mišično moč morajo biti izvedene pravilno, varno. Izvajanje je možno z uporabo različnih naprav, kot so lažje uteži, bremena, raztegovanje vzmeti in podobno. Pri tem je dobrodošlo učenje vaj s pomočjo fizioterapevta. Tudi akupunktura pri nekaterih bolnikih zmanjša bolečine. V poštev pridejo še vaje in plavanje v ogrevani vodi (npr. v naravnem zdravilišču), ki sproščajo mišično napetost in krče v mišicah, izboljšajo prekrvitev ter zmanjšajo bolečine. V zdravilišču so na voljo številni fizioterapevtski postopki, ki olajšajo bolečine, mišično napetost, izboljšajo prekrvitev. Izvajanje telesne dejavnosti naj si prilagodi vsak sam, kar mu najbolj ustreza in kolikor zmore, upoštevajoč tudi starost.
Zdravljenje z zdravili
Praviloma bolniki s fibromialgijo potrebujejo tudi zdravljenje z zdravili. Žal danes še vedno nimamo specifičnega zdravila. Poleg bolečin moramo upoštevati motnje spanja in počutja, utrujenost ter druge simptome. Pogosto je treba uporabiti kombinacijo več zdravil. Antirevmatiki običajno niso učinkoviti. Tramadol omili bolečino, uporabo omejujejo precej pogosti neželeni učinki. Na voljo so različni antidepresivi in še druga zdravila z vplivom na bolečine, počutje in boljše spanje ter manjšo utrujenost, kar je treba preizkusiti in zdravila jemati redno ter dovolj dolgo. Vaš revmatolog vam je predpisal glukokortikoid (Flazak), ki ga odsvetujem. Pri fibromialgiji ga namreč ne uporabljamo, ker na bolezenske znake ne učinkuje, ima pa veliko nevarnih neželenih učinkov.
Za bolnike s fibromialgijo poteka uspešen štiri- ali šesttedenski program rehabilitacije na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – URI Soča, kjer pa so žal čakalne vrste precej dolge. Svetujem, da si priskrbite napotnico za omenjeno zdravljenje in se postavite v vrsto. Pri osebah, ki uspešno končajo program, se zmanjša intenzivnost bolečine, izboljšajo se kakovost življenja, gibanja, spanja, počutja, telesna zmogljivost in splošno zadovoljstvo.
Pomoč na delovnem mestu. Zagotovo pa boste potrebovali pomoč pri slabih delovnih pogojih, kar tudi vpliva na delazmožnost. Dostikrat so sicer potrebne različno dolge bolniške odsotnosti, vendar je treba ukreniti vse potrebno, da se posameznik čimprej vrne na delo, na kar vplivata zgodnja diagnoza in hitro posredovanje. Hitra vrnitev v delovni proces s pomočjo poklicne rehabilitacije znatno izboljša kakovost življenja in zmanjša bolezenske težave. Izjemnega pomena je tudi, da so delodajalci in sodelavci seznanjeni z naravo bolezni, da aktivno sodelujejo in zaposlenemu pomagajo. Pri nas od leta 2004 deluje Društvo za fibromialgijo, ki združuje bolnike s to boleznijo, ki si med seboj pomagajo. Svetujem, da se včlanite v društvo, naslov je Celovška cesta 160, 1000 Ljubljana, e-naslov pa info@drustvo-fm.si, kjer je izčrpno opisano delovanje društva in na kakšen način se vključite vanj.
Lep pozdrav,
prim. Mojca Kos Golja, dr. med., specialistka interne medicine in revmatologije
Janina zdravniška linija
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Objavljeno v reviji Jana, št. 41, 8. oktober 2024.
