Na srečo nam znanja iz prve pomoči ni treba uporabljati vsak dan. Ko pa ga, pa lahko naše ukrepanje odloča celo o življenju in smrti. Tudi najmanjša pomoč je boljša kot nič, pravijo strokovnjaki. V Sloveniji se do 16. oktobra (svetovni dan oživljanja) odvija mesec prve pomoči. Dotlej na območnih združenjih Rdečega križa Slovenije potekajo številni brezplačni dogodki, predstavitve in delavnice, tako za najmlajše kot tudi za starejše, s katerimi želijo opozoriti na pomen vseživljenjskega učenja prve pomoči. K sodelovanju so povabili tudi športnike, ki bodo zgled najmlajšim pri učenju tako pomembne veščine, kot je prva pomoč. »Vsako človeško življenje je pomembno, zato moramo svoja znanja in veščine prve pomoči redno obnavljati in nadgrajevati,« poudarjajo.
Letos je poudarek na nudenju prve pomoči v športu. In ker smo Slovenci znani kot zagrizeni športniki, obnovimo vsaj osnovne veščine prve pomoči, da bomo znali hitro in pravilno ukrepati.
Nenadni zastoj srca
Nič neobičajnega ni, ko naše srce malce podivja med telesno aktivnostjo, sploh če nismo v najboljši formi. Utrip se poviša, ker med intenzivno vadbo telo potrebuje več kisika. Vseeno pa je zlato priporočilo, da utrip med športanjem ne sme biti višji od števila, ki ga dobimo, če od 220 odštejemo svoja leta. Vadba je seveda koristna. Pogosteje ko treniramo, močnejše postaja naše srce – če je zdravo in če pri svojem početju ne pretiravamo. Športni in aktivni ljudje imajo v mirovanju nižji srčni utrip kot neaktivni in kadilci. Vseeno pa se nenaden zastoj srca lahko pripeti tudi med športnim udejstvovanjem. »Če opazite osebo, ki se zgrudi in ne kaže znakov življenja (ni odzivna in ne diha normalno), takoj pokličite reševalce na številko 112. Če je na voljo, uporabite avtomatski eksterni defibrilator (AED) in sledite navodilom naprave. Kadar tega ni v bližini, pa nemudoma začnite s temeljnimi postopki oživljanja (TPO): 30 stisov prsnega koša (pritiskajte hitro in močno, s frekvenco 100–120 stisov na minuto), 2 vpiha (če znate in se pri tem počutite varno, sicer nadaljujte s stisi).«
Kaj storiti ob izpahu rame
1. Osebo pomirite in ji naročite, naj ne premika roke.
2. Namestite roko v najudobnejši položaj (običajno blizu telesa).
3. Na prizadeto področje lahko položite hladilni obkladek (ne neposredno na kožo, da preprečite ozebline).
4. Takoj poiščite medicinsko pomoč – izpah naj popravi strokovnjak.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 40, 1. oktober 2024.
