Zaradi vremenskih razmer so hranila za rastline nedostopna, razen tista, ki jim jih dajemo preko listov (listno, foliarno gnojenje). Vendar nikakor ne pričakujte pretirane rasti, močnega cvetenja in plodov, dokler traja vročinski val. Rastline se z upočasnitvijo rasti, presnove branijo pred nemogočimi temperaturnimi razmerami. Zato jih z uporabo hranil, kot je na prvem mestu dušik, ne smemo spodbujati k rasti. Pustimo jim, da same uravnavajo, koliko in kako bodo rastle, nastavljale cvetove in plodove.
Pomagajmo jim z gnojenjem, a nikar z dušikom
Pri prehrani rastlin je zdaj zelo pomemben kalij. Na vrtnarskih površinah ga pogosto primanjkuje v primerjavi s fosforjem, ki ga je preveč. Zato je smiselno dognojevati s kalijevim sulfatom, a ne pretiravajte. Nekje 100 kg/ha oziroma do 10 dag na 10 m2 (50 odstotkov) dodajte in zadelajte v tla. Dodajamo ga tudi preko listov, saj, kot sem rekla, je delovanje korenin zdaj nekoliko blokirano. V nobenem primeru ne dognojujemo z dušikom, pa naj bo to organski ali mineralni. Dušik namreč povzroči, da ima rastlina še večje potrebe po vodi in je še bolj žejna. Tudi zalivanje korenin z namočenimi koprivami je v takih vremenskih razmerah celo škodljivo, nikakor pa ni koristno. V rastlinjakih se pomanjkanje kalija pozna z različnimi rumenimi, pozneje rjavimi konicami listov, na plodovih pa opazimo slabo dozorevanje plodov, vrhovi ostajajo zeleni in trdi, na prerezu pa bele, trde lise. Kdor lahko dodaja hranila preko namakalnega sistema, naj zdaj nujno pojača količino kalija, fosfor pa zniža na minimum. Preko listov redno dodajamo izmenično kalij in kalcij. Lahko se namreč zgodi, da čezmerno sončno obsevanje sproži še eno fiziološko motnjo oziroma jo je že – pomanjkanje kalcija.
Zastiranje tal
Zastirke imajo v takem vremenu za rastline res velik pomen in so v veliko pomoč. V suši ostajajo tla pod zastirkami rahla in vlažna. Tudi izpiranje hranil, uničevanje strukture tal in pregrevanje tal se močno zmanjšajo. Če imajo rastline vlažna in hladna tla, njihov koreninski sistem deluje. Pravilno prehranjene lažje prenašajo tudi vročino. Letos je to še posebej pomembno, saj se zaradi premrzlih tal korenine vrtnin niso razvijale tako, kot bi si želeli. Zdaj pa sončni žarki neusmiljeno žgejo po koreninah, dvigujejo temperaturo zemlje in s tem neposredno škodijo koreninskemu sistemu. Ne nazadnje zastirke pripomorejo k boljši razporeditvi vode po površini zemlje in tudi k varčevanju z njo.
Biostimulansi – pomoč rastlinam v stresnih situacijah
Obstaja skupina pripravkov, ki jim z eno besedo pravimo biostimulansi. O njih je bilo že veliko napisnega. Ti pripravki pomagajo rastlinam. V letošnjem poletju imajo še prav poseben pomen, treba pa je vedeti, katere in kdaj uporabljamo. V dobrih razmerah, ko ni prevroče, ko je dovolj vlage, po stresnem valu, torej tudi zdaj, ko bo vročinski val za nami, uporabljamo aminokisline. Tudi pred nastopom visokih ali nizkih temperatur, taki skoki so namreč za vrtnine velik stres, so aminokisline v prednosti. Od domačih pripravkov jim je morda podoben pripravek iz kopriv. V obdobju stresa, po poškodbah, pa imajo prednost pripravki, ki vsebujejo morske alge. Od domačih pripravkov naj bi rastline krepili predvsem tisti iz cvetov ognjiča in cele rastline regrata.
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 31, 30. julij 2024.
