PISMO BRALKE
"Pozdravljeni, redno berem Jano in tudi vaše zdravniške nasvete, saj se iz njih dobi marsikatera koristna informacija. Moje vprašanje je v zvezi z lasiščem oziroma tem, da opažem, da so lasje vedno redkejši. Ne opazim pa, da bi mi čezmerno izpadali. Naj povem, da sem bila pred petimi leti operirana zaradi raka na dojki. Kemoterapije nisem imela, temveč samo obsevanje. Zdaj jemljem femaro in kapljice vitamina D, enkrat dnevno pa tudi lacipil in prenevel. Zdravnica mi je rekla, da je to povezano tudi z leti, stara sem 72, pa me vendar zanima, ali se da kako pomagati oziroma s čim. Reklamam, ki jih je polno na spletu, namreč ne zaupam preveč, ker se mi zdi, da gre samo za finančno okoriščanje. Morda boste imeli kakšen nasvet zame, za kar vam bom zelo hvaležna. Hvala za odgovor in uspešno delo celotnemu timu Janinih zdravnikov kot tudi ustvarjalcem revije želim!"
Prijazen pozdrav, Marija K.
Las je dlaka na lasišču, zgrajena iz roževine, ki jo tvori beljakovina keratin. Dolgi in zdravi lasje naj bi kazali na zdravje posameznika. Lasje zrastejo iz lasnega mešička, ki jih je na človeškem lasišču okrog 100.000, iz vsakega pa izraste v času življenja 20 las, dnevno jih izgubimo povprečno 100. Las je sestavljen iz lasne kutikule – povrhnjice, ki je zgrajena iz ploščatih prekrivajočih se celic, usmerjenih proti lasni konici, podobno kot pri smrekovem storžu. Pri zdravem lasu je kutikula gladka in prosojna in daje na svetlobi lasu svetleč videz.
Lasna povrhnjica je najbolj izpostavljena mehanskim poškodbam, zato so lahko po poškodbi lasje hrapavi in razcepljeni. Lasna skorja tvori 80 odstotkov lasu, sestavljena je iz vlakenc, ki so med seboj povezana in dajejo lasu raztezljivost. V lasni skorji je pigment, ki daje barvo las. Razmerje med pigmenti je zapisano v posameznikovi dedni zasnovi. Z leti pigment odmira, zato lasje sivijo. V sredini lasu je lasna sredica, ki nastane iz razpadlih produktov celic v skorji in maščob.
Las izraste iz lasnega mešička, močno prepletenega z žilami in živci, na dnu katerega je lasna čebulica, v kateri se odvija intenzivna delitev celic. Na debelino lasu vpliva starost človeka in barva. Novorojenčki imajo zelo tanke lase, v primerjavi z odraslimi naj bi bili trikrat tanjši, nato se z rastjo krepijo, v starosti pa se spet tanjšajo. Otroški las ima v premeru 20–40 mikronov, las odraslega 70–100 mikronov, pri starejših 50–70 mikronov. Glede na barvo imajo rdečelaske najdebelejše lase, tudi do 100 mikronov, sledijo rjavolaske, blond lasje pa dosežejo do 50 mikronov.
Koliko las bo zraslo, je odvisno od števila lasnih foliklov in njihove aktivnosti. Volumen las pa je odvisen od debeline las in števila dlačic na naši glavi.
Lasni folikel ima neobičajen imunski sistem, ki se lahko poruši in privede do krožnega izpadanja las. Vsak lasni mešiček je bogato oživčen, dotikajo pa se ga tudi žleze lojnice, katerih aktivnost je odvisna od spola, starosti, nevrološkega in endokrinološkega stanja, pri ženskah od menstrualnega ciklusa.
Lojnice poskrbijo, da las mažejo z maščobo in da se na lasišču ustvari emulzijska zaščita, ki vsebuje tudi vodo in beljakovine, ki z ustreznim pH-jem ščiti las pred mikroorganizmi, čezmerno izsušitvijo in UV-svetlobo.
Na lasišče vplivajo tudi zobje
Z izpadanjem las se srečujemo vsakodnevno, vendar vsakodnevno izrastejo tudi novi lasje. Rast las je cikličen proces, na katerega vplivajo številni dejavniki.
Začasno izpadanje las nastane v posameznih življenjskih obdobjih kot posledica neustrezne prehrane, hormonskih motenj, raznih oblik zdravljenja, nalezljivih bolezni, poroda, pretirane izgube telesne teže. Na intenzivno izpadanje las lahko vplivajo motnje hranjenja in uživanje določenih zdravil.
Bolezenska stanja, pri katerih lahko pride do izgube las, so: bolezni ščitnice, slabokrvnost, različne kronične bakterijske in glivične okužbe, tuberkuloza, sifilis, sistemske bolezni veziva in nekatere vrste revmatskih obolenj.
Pomemben vpliv na lasišče ima tudi stanje zobovja. Zdravi in urejeni zobje so pogoj za lepe in kakovostne lase.
Pri moških pride do izpadanja las oziroma plešavosti na vrhu glave, ženske pa morajo biti pozorne na drug vzorec – postopno umikanje las od roba lasišča. Če nenadno izgubo las spremlja povišana telesna temperatura, sprememba telesne teže, slabo počutje, utrujenost, izpadanje dlak na drugih delih telesa ali krhkost in lomljivost nohtov, je potreben obisk pri zdravniku.
Podpora s hrano
Pri ženskah na izpadanje las vplivajo moški spolni hormoni, ki nastajajo v skorji nadledvične žleze in jajčnikih, zato je posledično redčenje las opaznejše v menopavzi. Poleg genetike vpliva na rast in kakovost las več dejavnikov: prehrana, hormoni, zdravila, nepravilna nega, kemična obdelava in uporaba naprav za barvanje in kodranje las, onesnaženost okolja, vremenske razmere. Šibke ali slabe lase lahko opišemo kot posušene, tanke in izpadajoče, pogosto z razcepljenimi konicami, lahko so suhi ali izjemno mastni, zato strokovnjaki svetujejo spremembo življenjskih navad. Pomembna sta nega las in vnos hranil, kot tudi zadostno uživanje tekočine, predvsem vode. Živila morajo vsebovati ustrezne količine bakra, cinka in beljakovin.
Priporočeno je redno uživanje oreščkov in rib, ker vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3, ki jih najdemo v lososu, tuni in skušah, vse omenjene vsebujejo tudi selen in vitamine skupine B. Tem vitaminom namenjajo strokovnjaki posebno pozornost in jih priporočajo kot prehranska dopolnila, posebej če imajo dodano pantonensko kislino, ki pripomore h krepitvi las. Z njimi so bogati tudi oreščki: mandeljni, lanena in čijina semena, orehi in brazilski oreščki. Za rast lepih in zdravih las priporočamo tudi večjo količino beljakovin, ki so predvsem v jajcih, ta vsebujejo tudi biotin, selen in cink. Dieta brez jajc lahko negativno vpliva na lasišče, saj lahko preide v fazo počitka.
Uživanje listnate zelenjave, špinače, ohrovta pa tudi sadja je priporočljivo zaradi vsebnosti vitaminov, mineralov, antioksidantov in folne kisline, ki so neobhodni za zdravje celega organizma. Za ohranjanje zdravih in lepih las pa je potrebna ustrezna nega, vendar je to področje v pristojnosti drugega strokovnjaka.
Spoštovana bralka, upam, da ste našli v zgoraj zapisanem odgovor na Vaše vprašanje.
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
