Če učinkuje na obrazu, bo tudi na telesu
Doroteja Kržič, salon Ave: »V našem kozmetičnem salonu izvajamo velaslim (kombinacija vakuma, masažnih valjčkov in infrardeče svetlobe), maderoterapijo (masažo z lesenimi valjčki) in aromawickle (povijanje s posebnimi kozmetičnimi preparati). Nič od navedenega ni posebej novo na trgu, je pa učinkovito. Med novostmi pa se v Sloveniji na novo uporablja sistem megan, prvotno namenjen pomlajevanju obraza in obravnavi kože v globljih plasteh. Omogoča tudi oblikovanje in učvrstitev tkiva na različnih področjih telesa. Aparata megan za zdaj na telesu še ne uporabljamo, glede na učinke na obrazu pa verjamemo, da bo požel navdušenje tudi pri oblikovanju telesa. Sistem megan sicer sestavljajo tri tehnologije – radiofrekvenca, ki globlje segreva tkivo, LED-terapija in tehnologija dermaboost. Vključeni so posebni kozmetični izdelki z droni - tj. nosilni sistem, molekule, ki so občutljive za svetlobo. S pomočjo led terapije in tehnologije dermaboost jih lahko spravimo do tarčnih celic, kjer izboljšajo strukturo in delovanje celic v telesu.«
Zdaj je pravi čas!
Karmen Puntar, Center zdravja in lepote Imperija: »V 40 letih izkušenj sem preizkusila že res veliko različnih metod in aparatur (elektrostimulacija, limfna drenaža, kavitacija, wellaslim, LPG …), a na koncu smo v Imperiji pristale na treh aparatih, ki imajo največji učinek. Vsi aparati učinkujejo enako: povečajo mikrocirkulacijo, limfni obtok, medcelični prostor, odpravljajo maščobo, napenjajo kožo. V teh aparaturah vidim samo prednosti in nič slabosti.
1. Endosphere je namenjen predvsem odpravi celulita in izboljšanju limfnega obtoka; ne boli, deluje na principu mikrovibracij v podkožju. Nanj prisegam, ker je primerna terapija za vse (tudi tiste, ki imajo krčne žile ali so izredno občutljivi), ker zgladi tkivo in odlično vpliva na limfni obtok, izboljša tudi krvni obtok in razbija maščobno tkivo. Po terapijah je koža veliko bolj napeta, prekrvljena in kompaktna, zaradi mikrovibracij stimulira tudi mišice, kar poveča mišični tonus.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v posebni izdaji revije Jana POMLAD, 26. 2. 2024.