Če morda šele prvič beremo o ljudskih obveznicah: zakaj smo jih v Sloveniji sploh dobili?
Dobro vprašanje. Dobili smo jih zato, ker to verjetno počasi postaja trend, videli smo jih na Hrvaškem in še v kateri drugi državi, ki je posegla na kapitalski in denarni trg. Namreč, obrestne mere centralnih bank so v zadnjem obdobju močno poskočile, Evropska centralna banka ima trenutno obrestno mero štiri odstotke, medtem ko obresti na bankah temu, vsaj v naši regiji, niso sledile. Kar pomeni, da ljudje na bankah ne morejo več dobiti primerljivih obresti, ki bi pokrile inflacijo. Na drugi strani pa imamo državo, ki ljudske obveznice izdaja z namenom financiranja svojih potreb. Država je prepoznala priložnost na trgu, da to ponudi fizičnim osebam direktno, zato se tudi imenujejo ljudske obveznice.
In kakšno je vaše mnenje o tej potezi države?
Najprej naj povem, da je to zagotovo pravi korak k promociji našega kapitalskega trga in finančne pismenosti v Sloveniji. Bi pa lahko država to izdajo pripravila nekoliko bolje, tako kot je to, recimo, naredila prej omenjena Hrvaška. Seveda je obrestna mera na ljudski obveznici (3,4 odstotka) veliko privlačnejša od depozitov. Za nepoučene vlagatelje, ki imajo denar na banki in niso še nikoli vstopili na kapitalski trg ali izven banke, je to dobra alternativa. Vendar pa je država naredila vsaj kakšno napako, glavna je ta, da za nakup ljudskih obveznic zahteva trgovalni račun. Na Hrvaškem ni tako, tudi v ZDA lahko obveznice kupi kdorkoli direktno preko spletne strani državne zakladnice. To zmanjšuje birokracijo in stroške. Našim strankam smo nakup ljudskih obveznic, razen v izjemnih primerih, odsvetovali, saj na trgu obstajajo boljše alternative.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 6., 6. februar, 2024.
