Najpogosteje je plesen posledica varčnega gretja, pomanjkanja zračenja ali slabe gradnje. Več ko je vlage, raje se plesen pojavi. A medtem ko se pojavi zelo hitro, se ji prav nič ne mudi oditi.
Plesen škodi človeku, dolgoročno povzroča alergije, glavobole in motnje spanja, lahko poslabša druga bolezenska stanja, kot so seneni nahod, nevrodermitis ali astma. Več ko imamo v bivalnih prostorih vlage, večja je verjetnost, da se bo pojavila. Že samo med spanjem izločimo do pol litra vode, ki se razprši v zraku. Tudi med prhanjem se v zraku nabere do pol litra vode. Da ne omenjamo kuhanja in sušenja oblačil v bivalnih prostorih. Če ob tem ne zračimo dovolj pogosto (kar priznajte, da vas pozimi zmrazi, že ko pomislite, da bi nastežaj odprli vsa okna), so pogoji za nastanek plesni že izpolnjeni.
Skrita grožnja v hladilniku
Žal se plesen rada zaredi tudi v odročnih kotičkih, kjer je ne opazimo. V kopalnici se skriva pod in za umivalnikom, v kabini za prhanje, v lončku za zobno ščetko, pa tudi pod preprogo, pod leseno talno oblogo ali v fugah. V drugi prostorih je idealno gojišče zanjo pod tapetami. V dnevni sobi ali spalnici se rada pojavi tam, kjer je najmanj zračnega pretoka: pod sedežno garnituro, posteljo, za omarami. Ne prezrimo niti drobnih sledi plesni na tesnilih kuhinjskih aparatov in na hladilniku. Celo na zemlji v lončnicah ni redka.
Raje jo preprečimo
V boju proti plesni nismo čisto nemočni, saj pomaga nekaj zelo konkretnih preventivnih ukrepov: pazimo, da temperatura v kopalnici in kuhinji nikoli ne pade pod 20 stopinj; redno zračimo vse prostore, in sicer vsaj trikrat dnevno. Raziskave kažejo, da tveganje za njen pojav zmanjšamo tudi z ustrezno namestitvijo bršljana, in sicer postavimo po eno rastlino na devet kvadratnih metrov. Bršljan namreč odlično filtrira zrak in odstrani dobršen del plesnivih spor iz zraka.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 8, 25. februar 2025.
