Savnanje spodbuja krvni obtok, krepi imunski sistem, pospešuje odvajanje odpadnih snovi iz telesa, sprošča napetost v mišicah, lahko prispeva k izgubi odvečnih kilogramov, očisti, zmehča in zgladi kožo ter učinkuje proti stresu, pogosti tegobi sodobnega življenja. Različne vrste savne imajo še dodatne koristi.
»Finska savna krepi srce in ožilje, ugodno vpliva na gibalni sistem, blaži stres in odpravlja težave s spanjem, pospešuje presnovo ter sprošča mišice. Parna savna blagodejno vpliva na dihala in blaži revmatična obolenja, infrardeča izboljša gibljivost in lajša bolečine. Pri izbiri savne je ključno poslušati svoje telo in trenutno počutje,« pravijo mojstri savnanja Martina Grabnar, Rok Guna in Marko Leskovar iz Vodnega mesta Atlantis.
Popolna formula za kar najboljši izkoristek dneva
Obisk savne je primeren za večino zdravih ljudi. Kljub temu da ima vsak od nas svojo filozofijo savnanja, pa imajo vse različice svoje skupne točke, ki nam omogočajo varno in kar se da sproščujoče savnanje.
Zaželeno je, da začnemo dan savnanja relativno hidrirani, torej da ima naše telo že pred savnanjem v celicah dovolj tekočine, saj je tako obisk savne prijetnejši. Pred vstopom v savno je obvezno prhanje, da se telo osveži in v savno vstopimo čisti. Za začetek savnanja sogovorniki običajno priporočajo obisk parne savne, še posebej v kombinaciji s pilingom za telo. »Parne savne imajo nižjo temperaturo, okoli 45 stopinj Celzija, ter stoodstotno relativno vlažnost. V parni savni se telo ne bo toliko potilo, kot na primer v finski, para pa pomaga pri čiščenju kože. Priporočljiva je tudi uporaba pilinga, saj z njim očistimo odmrle kožne celice s povrhnjice kože. Ko je koža osvežena in čista, to za nas v nadaljevanju dneva pomeni lažje in učinkovitejše potenje. Po parni savni so priporočljivi prha z mlačno vodo, veliko tekočine in šele nato hlajenje. Ohladite se lahko naravno ali v hladnih bazenih in prhah.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 5., 30. januar, 2024.
